VSL Sklep EPVDp 81/2020

Jedro

Določba tretjega odstavka 53. člena ZVoz-1 o izbrisu 4 kazenskih točk iz evidence kazenskih točk je namenjena imetniku veljavnega vozniškega dovoljenja, ki je zaradi prekrška vožnje pod vplivom alkohola dosegel 16 kazenskih točk, pa še ni dosegel ali presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Storilec mora plačati kot stroške pritožbenega postopka sodno takso v znesku 20,00 EUR.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se storilcu, ki je v obdobju od 9.12.2018 do 19.5.2020 po določbah Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), kot voznik motornega vozila kategorije B presegel 18 kazenskih točk, saj je skupno dosegel 19 kazenskih točk, izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za kategorije AM, B, B1 in G, ki so bile vpisane v vozniško dovoljenje na dan 19.5.2020, ko je kot voznik motornega vozila kategorije B storil prekršek, s katerim je presegel 18 kazenskih točk. Odločilo je še o stroških postopka in je storilcu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje odločilo na podlagi prvega odstavka 202.č člena v zvezi s tretjim odstavkom 22. člena Zakona o prekrških (ZP-1), ker je ugotovilo, da je storilec v obdobju dveh let presegel 18 kazenskih točk, in sicer je dosegel: 16 kazenskih točk za prekršek po 3. točki petega odstavka 105. člena ZPrCP, storjen dne 9.12.2018, s plačilnim nalogom prekrškovnega organa Specializirane enote za nadzor prometa št. 000 z dne 9.12.2018, ki je postal pravnomočen dne 18.12.2018; 3 kazenske točke za prekršek po desetem odstavku 99. člena ZPrCP, storjen dne 19.5.2020, s plačilnim nalogom prekrškovnega organa Policijske postaje Ljubljana Šiška št. 001 z dne 19.5.2020, ki je postal pravnomočen dne 10.6.2020.

3. Zoper sklep je se pritožuje storilec, ki v pritožbi navaja, da se je v sklopu izbrisa 4 kazenskih točk udeležil rehabilitacijskega programa Javne agencije RS za varnost prometa in je prejel potrdilo o opravljenem programu. Na podlagi tega ni presegel število kazenskih točk, ki imajo za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil. Prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja mu onemogoča izvrševanje poklica, ki ga opravlja kot poklicni voznik za transport zdravil. V rehabilitacijski program za izbris 4 kazenskih točk se je vključil pred izdajo plačilnega naloga za prekršek po desetem odstavku 99. člena ZPrCP in potemtakem tehnično ni presegel zakonskega določila za preseženih 18 kazenskih točk. Potrdilo o opravljenem programu prilaga. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in da se mu omogoči pogojna odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbena trditev, da se je storilec v rehabilitacijski program za izbris 4 kazenskih točk, vključil pred izdajo plačilnega naloga za prekršek po desetem odstavku 99. člena ZPrCP, je neupoštevna in tudi v nasprotju s podatki spisa. Storilec je sicer pritožbi priložil potrdilo o opravljenem rehabilitacijskem programu z dne 15.6.2020 (priloga B1), iz katerega izhaja, da se je udeležil edukacijske delavnice v dneh 9.6.2020 in 12.6.2020 ter da je potrdilo bilo izdano za namen izbrisa kazenskih točk. Vendar pa je iz podatkov spisa tudi razvidno, da je storilcu bil plačilni nalog Policijske postaje Ljubljana Šiška zaradi prekrška po desetem odstavku 99. člena ZPrCP izdan dne 19.5.2020 na dan storitve prekrška in mu je istega dne bil tudi vročen, pravnomočen pa je postal dne 10.6.2020, kar dokazuje potrjena klavzula pravnomočnosti. Iz navedenega torej sledi, da je storilec rehabilitacijski program edukacijske delavnice opravil po izdaji, prejemu in pravnomočnosti navedenega plačilnega naloga, s katerim so mu bile izrečene tri kazenske točke, zaradi katerih je presegel število kazenskih točk, zaradi katerega se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Zaradi navedenega ne more priti v poštev določba tretjega odstavka 53. člena Zakona o voznikih (ZVoz-1), po kateri se rehabilitacijskega programa lahko udeleži imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja enkrat v dveh letih od tedaj, ko je bil prvič pravnomočno kaznovan zaradi prekrška vožnje pod vplivom alkohola, če je bilo ugotovljeno, da je imel v organizmu več kot 0,80 grama do vključno 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,38 miligrama do vključno 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Imetniku veljavnega vozniškega dovoljenja, ki se je udeležil rehabilitacijskega programa, se z dnem, ko predloži organu, pristojnemu za vodenje evidence kazenskih točk, potrdilo o opravljenem rehabilitacijskem programu, iz evidence kazenskih točk izbrišejo štiri pravnomočno izrečene kazenske točke za prekršek vožnje pod vplivom alkohola.

6. V konkretnem primeru do izbrisa 4 kazenskih točk na podlagi tretjega odstavka 53. člena ZVoz-1 ne more priti, ker je ta določba namenjena imetniku veljavnega vozniškega dovoljenja, ki je zaradi prekrška vožnje pod vplivom alkohola dosegel 16 kazenskih točk, pa še ni dosegel ali presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu. V obravnavanem primeru pa je storilec z obema upoštevanima plačilnima nalogoma pravnomočno presegel število 18 kazenskih točk še preden je opravil rehabilitacijski program in je zaradi preseženega predpisanega števila kazenskih točk nastopil razlog iz tretjega odstavka 22. člena Zakona o prekrških (ZP-1) za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

7. Upoštevajoč navedeno se je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno oprlo na obvestilo Ministrstva za pravosodje, s katerim je bilo obveščeno, da je storilec dosegel 19 kazenskih točk s pravnomočnima plačilnima nalogoma, ki ju je pred odločitvijo tudi pridobilo in se je neposredno prepričalo o njuni pravnomočnosti. Preizkus izpodbijanega sklepa tako pokaže, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo tretjega odstavka 22. člena ZP-1, ki določa, da če voznik v času dveh let doseže ali preseže 18 kazenskih točk v cestnem prometu, mu sodišče izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je storilec imel dovoljenje, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel predpisano število kazenskih točk, zato je povsem pravilno in zakonito v skladu z določbo prvega odstavka 202.č člena ZP-1 storilcu izdalo sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, pri čemer tudi iz podatkov spisa nikjer ne izhaja, da bi organ, pristojen za vodenje evidence kazenskih točk, iz evidence kazenskih točk izbrisal štiri pravnomočno izrečene kazenske točke za prekršek vožnje pod vplivom alkohola.

8. Kar pa zadeva pritožbeno navajanje o potrebi po vozniškem dovoljenju in o storilčevem predlogu, da se mu omogoči pogojna odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu storilca poučilo o možnostih, pogojih in roku za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in mu je pojasnilo, da lahko v 15 dneh od pravnomočnosti sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja vloži predlog za odložitev izvršitve, kateremu mora biti priloženo originalno zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu po Zakonu o voznikih, če ni bilo predloženo že v postopku za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja.

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče po določilih tretjega odstavka 163. člena v zvezi s 168. členom ZP-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in je potrdilo sklep sodišča prve stopnje, ko je tudi pri preizkusu sklepa po uradni dolžnosti ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene izmed bistvenih kršitev določb postopka o prekršku in v škodo storilca ni prekršilo materialnih določb zakona.

10. Ker storilec s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi določil 147. člena ZP-1 storilcu naložilo še plačilo sodne takse za pritožbeni postopek. Znesek sodne takse je določilo z uporabo tarifne številke 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1). V izreku določeni znesek bo moral storilec plačati po prejemu tega sklepa in poziva za plačilo ter v roku, ki bo naveden v pozivu, sicer se bo sodna taksa prisilno izterjala.

Datum zadnje spremembe:

29.10.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 411/2019-12
• VSC sklep EPVDp 138/2010
• VSM Sklep EPVDp 80/2018