VSL Sklep PRp 123/2020

Jedro

Za utemeljenost suma zadošča obstoj konkretnega dokaza, na podlagi katerega je mogoče sprejeti sklep, da je verjetnost, da je določena oseba storila prekršek, večja od verjetnosti, da ga ni storila. Stopnja verjetnosti, ki je potrebna za utemeljitev suma, pa ni odvisna od ocene obstoječih konkretnih dokazov. Ocena dokazov je predmet dokaznega postopka in je prepuščena sodišču, ki odloča o obdolžilnem predlogu. Z oceno dokazov sodišče vrednoti dokazno vrednost posameznega konkretnega dokaza v smeri razjasnitve dejanskih in pravnih vprašanj, ki so potrebna za izdajo pravilne in zakonite sodbe.

Pritožnica pa v pritožbi ne uveljavlja, da policija ni pridobila konkretnega dokaza o meritvi hitrosti, temveč daje lastno oceno pridobljenih dokazov, ki jim pripisuje protislovnost in na tej podlagi uveljavlja nezakonito pridobitev dokazov. Ocena dokaza pa ne pomeni, da je dokaz tudi bil pridobljen nezakonito, zaradi česar pritožba neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb postopka iz 6. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Obdolženec mora kot stroške pritožbenega postopka plačati sodno takso v znesku 20,00 EUR.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor obdolženčeve zagovornice zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja in o prepovedi vožnje motornih vozil zaradi utemeljenega suma storitve prekrška po 6. točki petega odstavka 46. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP).

2. Zoper sklep je vložila pravočasno pritožbo obdolženčeva zagovornica iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb postopka o prekršku in zaradi zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zlasti pa zato, ker ni podan utemeljen sum storitve očitanega prekrška zoper varnost cestnega prometa, za katerega je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu, zaradi katerih se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Utemeljenost suma izpodbija z navedbami o protislovnosti zapisnika o meritvah hitrosti in poročila o prekoračitvi dovoljene hitrosti glede navedb kateri sistem za nadzor hitrosti je bil uporabljen, saj iz zapisnika o o meritvah hitrosti izhaja, da je bil uporabljen sistem za nadzor hitrosti JAI PROVIDA 2000, medtem ko iz poročila o prekoračitvi dovoljene hitrosti izhaja, da je bil uporabljen sistem provida.co.uk. Zaradi navedenega in zaradi protislovja med navedbo izmerjene hitrosti v zapisniku o meritvah hitrosti in v poročilu o prekoračitvi hitrosti ter dejstva, da obdolžencu ni bil na kraju samem omogočen vpogled v posnetek meritve in ker prekrškovni organ vnaprej napoveduje izid postopka, pritožnica meni, da ravnanje policije ni bilo zakonito ter da so dokazi bili pridobljeni v nasprotju z ustavno zagotovljenimi pravicami in je podana bistvena kršitev določb postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ob preizkusu razlogov sklepa v zvezi s pritožbenimi navedbami višje sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, medtem ko so pritožbene navedbe neutemeljene, izpodbijani sklep pa tudi ni obremenjen z nobeno kršitvijo, na katero mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti.

5. Če je podan utemeljen sum, da je storilec, ki ima veljavno vozniško dovoljenje, storil prekršek zoper varnost cestnega prometa, za katerega je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, mora prekrškovni organ v petih dneh od ugotovitve prekrška in storilca predlagati sodišču, da storilcu začasno odvzame vozniško dovoljenje. Predlog za začasni odvzem vozniškega dovoljenja je sestavni del obdolžilnega predloga (prvi odstavek 113.a člena Zakona o prekrških - ZP-1). Navedena določba prekrškovnemu organu daje pooblastilo, da v določenem roku v obdolžilnem predlogu sodišču predlaga začasen odvzem vozniškega dovoljenja, zaradi česar so neutemeljene pritožbene navedbe, da prekrškovni organ nezakonito vnaprej napoveduje izid postopka. Odločanje o predlogu je v pristojnosti sodišča, ki na podlagi prvega odstavka 113.b člena ZP-1 odloči s sklepom in se pri odločanju omeji le na presojo izpolnjevanja pogojev za odvzem.

6. Pogoj iz prvega odstavka 113.a člena ZP-1 za začasen odvzem vozniškega dovoljenja je obstoj utemeljenega suma, da je določena oseba storila prekršek zoper varnost cestnega prometa, za katerega je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Kot pravilno ugotavlja pritožba je utemeljen sum dokazni standard, ki je nižji od gotovosti, ki je potrebna za obsodilno sodbo o prekršku, vendar višji od dokaznega standarda utemeljenih razlogov za sum, da je določena oseba storila prekršek. V konkretnem primeru utemeljen sum temelji na posnetkih video nadzornega sistema in na zapisniku o meritvah hitrosti. Za utemeljenost suma zadošča obstoj konkretnega dokaza, na podlagi katerega je mogoče sprejeti sklep, da je verjetnost, da je določena oseba storila prekršek, večja od verjetnosti, da ga ni storila. Stopnja verjetnost, ki je potrebna za utemeljitev suma, pa ni odvisna od ocene obstoječih konkretnih dokazov. Ocena dokazov je predmet dokaznega postopka in je prepuščena sodišču, ki odloča o obdolžilnem predlogu. Z oceno dokazov sodišče vrednoti dokazno vrednost posameznega konkretnega dokaza v smeri razjasnitve dejanskih in pravnih vprašanj, ki so potrebna za izdajo pravilne in zakonite sodbe. Pritožnica pa v pritožbi ne uveljavlja, da policija ni pridobila konkretnega dokaza o meritvi hitrosti, temveč daje lastno oceno pridobljenih dokazov, ki jim pripisuje protislovnost in na tej podlagi uveljavlja nezakonito pridobitev dokazov. Ocena dokaza pa ne pomeni, da je dokaz tudi bil pridobljen nezakonito, zaradi česar pritožba neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb postopka iz 6. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.

7. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče na podlagi tretjega odstavka 163. člena v zvezi s 168. členom ZP-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in je potrdilo izpodbijani sklep.

8. Ker obdolženec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi določil 147. člena ZP-1 naložilo še plačilo sodne takse za pritožbeni postopek. Znesek sodne takse je določilo z uporabo tarifne številke 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1). V izreku določeni znesek bo moral obdolženec plačati po prejemu tega sklepa in poziva za plačilo ter v roku, ki bo naveden v pozivu, sicer se bo sodna taksa prisilno izterjala.

Datum zadnje spremembe:

29.10.2020

Podobni dokumenti:

• VSK sklep PRp 78/2015
• VSL sklep PRp 724/2013
• VSC Sklep PRp 2/2023