VSL Sklep PRrp 30/2020

Jedro

ZP-1 ne vsebuje izrecne določbe za določitev trenutka, po katerem se sodišče po uradni dolžnosti ne more več izreči za krajevno nepristojno.

Ker je Okrajno sodišče v Črnomlju začelo z vodenjem postopka o prekršku zoper obdolženca, kar neobhodno implicira tudi opravo (predhodnega) preizkusa krajevne pristojnosti sodišča za vse obdolžencu očitane prekrške, se po uradni dolžnosti ni več moglo izreči za krajevno nepristojno.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Črnomlju.

Obrazložitev

1. Policijska postaja Metlika je pri Okrajnem sodišču v Črnomlju vložila obdolžilni predlog št. 2240-43/2020/1 (3J694-074) z dne 6. 3. 2020 zoper obdolženca zaradi prekrškov po petem odstavku 52. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) in po četrtem odstavku 41. člena in tretjem odstavku 42. člena Zakona o motornih vozilih (ZMV-1). Okrajno sodišče v Črnomlju pa se je s sklepom PR 135/2020 z dne 8. 6. 2020 izreklo za krajevno nepristojno za odločanje o prekršku po petem odstavku 52. člena ZPrCP in je zadevo odstopilo v pristojno reševanje Okrajnemu sodišču v Novem mestu. V razlogih sklepa je navedlo, da je v delno izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je bil navedeni prekršek storjen pri oziroma v vasi ..., ki sodi pod sodno pristojnost Okrajnega sodišča v Novem mestu. Ker mora sodišče po uradni dolžnosti paziti na svojo krajevno pristojnost in v primeru, če spozna, da je za postopek pristojno kakšno drugo sodišče, zadevo brez odlašanja odstopiti temu sodišču (82. člen Zakona o prekrških; ZP-1), je sodišče postopek najprej razdružilo tako, da se postopek o prekrških po četrtem odstavku 41. člena in tretjem odstavku 42. člena ZMV-1, za katera je pristojno Okrajno sodišče v Črnomlju, vodi posebej; v preostalem delu, to je za prekršek po petem odstavku 52. člena ZPrCP, pa je sodišče odstopilo zadevo v pristojno obravnavanje Okrajnemu sodišču v Novem mestu.

2. Okrajno sodišče v Novem mestu je sprožilo spor o pristojnosti. Navedlo je, da se je Okrajno sodišče v Črnomlju izreklo za krajevno nepristojno po začetku postopka, ko je že opravilo praktično vsa procesna dejanja (zaslišalo je prekrškovni organ, pričo in obdolženca). Iz obdolžilnega predloga izhaja točna lokacija (Cesta ..., št. ... iz smeri Novega mesta proti Metliki, pri kilometer kamnu ...), kjer je bil storjen prekršek po petem odstavku 52. člena ZPrCP, kar pomeni, da bi lahko Okrajno sodišče v Črnomlju, preden se je spustilo v obravnavanje prekrškov (če bi preizkusilo krajevno pristojnost), zadevo brez odlašanja takoj posredovalo (saj je kraj prekrška znan), česar ni storilo. Šele po izpeljanem dokaznem postopku se sodišče ne more izreči za krajevno nepristojno, saj lokacija storitve odstopljenega prekrška ni bila ugotovljena tekom postopka, temveč je bila sodišču znana ob prejemu obdolžilnega predloga. Takšno spreminjanje krajevne pristojnosti povzroči nepotrebno ponavljanje že izvedenih dejanj in s tem povezano zavlačevanje postopka ter povzročanje dodatnih stroškov. Načelo ekonomičnosti postopka zahteva, da je preizkus krajevne pristojnosti po uradni dolžnosti časovno omejen. Kljub temu, da Okrajno sodišče v Črnomlju ni bilo krajevno pristojno za obravnavanje prekrška po petem odstavku 52. člena ZPrCP, se ne more več izreči za krajevno nepristojno. Prvega odstavka 82. člena ZP-1 namreč ni mogoče razlagati tako, da vprašanje časovnih meja preizkusa krajevne pristojnosti raztegnemo na celotno trajanje postopka, temveč tako da se nanaša le na predhodni preizkus krajevne pristojnosti po uradni dolžnosti. Na podlagi tega člena je sodišče sicer dolžno na svojo krajevno pristojnost paziti po uradni dolžnosti in to tudi preizkusiti, v kolikor pa kljub temu začne s postopkom, ga mora dokončati. Glede na navedeno je v konkretnem primeru kot pristojno sodišče potrebno določiti Okrajno sodišče v Črnomlju.

3. Na podlagi prvega odstavka 83. člena ZP-1 v sporu o pristojnosti med okrajnimi sodišči odloča skupno neposredno višje sodišče, ki je v konkretnem primeru (ko gre za spor med Okrajnim sodiščem v Črnomlju in Okrajnim sodiščem v Novem mestu) Višje sodišče v Ljubljani.

4. Višje sodišče pa kot stvarno pristojno za obravnavo spora po pregledu spisovnega gradiva ugotavlja, da je v obravnavanem primeru za odločanje pristojno Okrajno sodišče v Črnomlju.

5. Prvi odstavek 77. člena ZP-1 kot splošno navezno okoliščino za določitev krajevne pristojnosti določa kraj storitve prekrška. Prvi odstavek 82. člena ZP-1 pa določa: "Sodišče mora po uradni dolžnosti paziti na krajevno pristojnost. Če spozna, da je za postopek pristojno kakšno drugo sodišče, mora zadevo brez odlašanja odstopiti temu sodišču."

ZP-1 za razliko od Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki določa trenutek, po katerem se sodišče po uradni dolžnosti ne more več izreči za krajevno nepristojno (pravnomočnost obtožnice v rednem postopku - tretji odstavek 36. člena ZKP oziroma razpis glavne obravnave v skrajšanem postopku - drugi odstavek 436. člena ZKP), take izrecne določbe ne vsebuje. Določba prvega odstavka 67. člena ZP-1 napotuje na smiselno uporabo določb ZKP med drugim o glavni obravnavi v skrajšanem postopku pred okrajnim sodiščem (deseta alineja) in na smiselno uporabo določb kazenskega postopka glede prenosa krajevne pristojnosti (dvanajsta alineja). Preizkus krajevne pristojnosti po uradni dolžnosti je v skrajšanem postopku (časovno) omejen do razpisa glavne obravnave (drugi odstavek 436. člena ZKP). Sodišče v skrajšanem postopku takoj po prejemu obtožnega akta preizkusi, ali je pristojno in ali so podani pogoji za zavrženje obtožnega akta (prvi odstavek 435. člena ZKP). Če sodnik pri preizkusu obtožnega akta oceni, da je sodišče pristojno za odločanje o njem in niso podani pogoji za njegovo zavrženje, odredi vročitev obtožnega akta in takoj razpiše glavno obravnavo (tretji odstavek 435. člena ZKP). Z odreditvijo vročitve obtožnega akta oziroma razpisom glavne obravnave, če ni bil prej vročen obtožni akt, se je kazenski postopek že začel. Sodišče se zato po razpisu glavne obravnave ne more več po uradni dolžnosti izreči za krajevno nepristojno. Določbo drugega odstavka 436. člena ZKP je ob upoštevanju desete in dvanajste alineje prvega odstavka 67. člena ZP-1 treba (smiselno) uporabiti tudi v rednem sodnem postopku o prekršku.

6. Iz podatkov v spisu izhaja, da je Okrajno sodišče v Črnomlju potem, ko je 6. 3. 2020 prejelo obdolžilni predlog Policijske postaje Metlika, pridobilo seznam vodenih postopkov o prekršku za sodišče in izpis iz evidence pravnomočnih sodb oziroma sklepov o prekrških za obdolženca z 9. 3. 2020; 10. 3. 2020 je izdalo sklep, s katerim je obdolžencu začasno odvzelo vozniško dovoljenje; nato pa je 14. 4. 2020 izdalo sodbo v skrajšanem postopku, s katero je obdolženca spoznalo za odgovornega za prekrške po petem odstavku 52. člena ZPrCP in po četrtem odstavku 41. člena in tretjem odstavku 42. člena ZMV-1; po prejemu ugovora, ki ga je obdolženec vložil po zagovorniku, je sodišče izvedlo dokazni postopek (zaslišalo je obdolženca in priče A. A. ter policista B. B. in C. C.); šele nato pa je izdalo sklep, s katerim se je izreklo za krajevno nepristojno za odločanje o prekršku po petem odstavku 52. člena ZPrCP in je zadevo odstopilo v pristojno reševanje Okrajnemu sodišču v Novem mestu. Navedeno pomeni, da je Okrajno sodišče v Črnomlju v postopku odločanja o prekršku zoper obdolženca zaradi prekrškov po petem odstavku 52. člena ZPrCP in četrtem odstavku 41. člena ter tretjem odstavku 42. člena ZMV-1 začelo z vodenjem postopka, kar pa neobhodno implicira tudi opravo (predhodnega) preizkusa krajevne pristojnosti sodišča za vse obdolžencu očitane prekrške. Sodišče se zato v tej fazi postopka, ko je že izdalo sodbo v skrajšanem postopku in nato po prejemu ugovora začelo z izvajanjem dokazov, glede na navedeno po uradni dolžnosti ni več moglo izreči za krajevno nepristojno, kar pravilno navaja tudi Okrajno sodišče v Novem mestu v svojem predlogu za odločitev v sporu o pristojnosti.

7. Višje sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 83. člena ZP-1 odločilo, da je za odločanje v zadevi pristojno Okrajno sodišče v Črnomlju.

Datum zadnje spremembe:

29.10.2020

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep I Kr 16/2019
• VSRS Sklep I Kr 23/2017
• VSRS Sklep I Kr 1/2022