VSL Sklep Cst 335/2020

Jedro

Namen izvedbe postopka osebnega stečaja je, da se postopek osebnega stečaja vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. Cilj postopka je torej v izvedbi generalne izvršbe zoper premoženje dolžnika, to je v koncentraciji postopka poplačila dolžnikovih upnikov. Glede na nesporno dejstvo, da dolžnik nima premoženja, nima prihrankov, nima zaposlitve in tudi sicer nima nobenih prejemkov, preživlja pa ga mati, je jasno, da v danem trenutku namena postopka osebnega stečaja iz prvega odstavka 382. člena ZFPPIPP ne bi bilo mogoče doseči.

Pritožbeno neupoštevane so navedbe dolžnika, da si želi, da bi bili vsi upniki poplačani hkrati in v enakih deležih, saj sploh ni premoženja (stečajne mase), iz katerega bi se kateri koli od upnikov poplačal v katerem koli znesku.

Po drugi strani je smisel postopka osebnega stečaja tudi razbremenitev dolžnika iz primeža prezadolženosti, čemur služi institut odpusta obveznosti stečajnemu dolžniku, če so za to izpolnjeni zakonski pogoji. S pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti namreč preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, za katero po 408. členu tega zakona učinkuje odpust obveznosti. Ker je dolžnik svoj predlog za odpust obveznosti umaknil, zaradi česar je sodišče postopek odpusta ustavilo, čemur dolžnik pritožbeno ne nasprotuje, to pomeni, da tudi ta namen postopka osebnega stečaja ne bo oziroma ne more biti dosežen.

Smiselna uporaba ZPP pomeni uporabo tistih institutov, ki so po naravi stvari smiselni in mogoči tudi v postopku osebnega stečaja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 1. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom zavrglo predlog za začetek stečajnega postopka (1. točka) in zaradi umika predloga za začetek postopka odpusta obveznosti postopek ustavilo (2. točka).

2. Zoper 1. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje se pritožuje dolžnik, iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da njegovi pritožbi ugodi, sklep v izpodbijanem delu razveljavi in nad njim začne postopek osebnega stečaja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je predlog za začetek postopka osebnega stečaja vložil dolžnik sam, da nima premoženja, nima prihodkov, je brez zaposlitve, preživlja ga mati. Dolžnik je sicer hkrati s predlogom za začetek postopka osebnega stečaja vložil tudi predlog za odpust obveznosti, a ga je kasneje umaknil. Sodišče prve stopnje je postopek za odpust obveznosti zaradi umika ustavilo, predlog za začetek stečajnega postopka pa zavrglo, ker dolžnik nima pravnega interesa za vodenje postopka, saj se njegov položaj zaradi izdaje sklepa o začetku postopka osebnega stečaja, ne bi v ničemer izboljšal.

5. Dolžnik v svoji pritožbi dejanskim ugotovitvam, ki v celoti sledijo njegovim navedbam v predlogu, ne nasprotuje. Navaja pa, da je napačen zaključek sodišča prve stopnje glede neobstoja pravnega interesa, saj da pravni interes za vodenje postopka osebnega stečaja ima in da mu ga ni bilo potrebno posebej obrazložiti oziroma izkazovati, saj se domneva. Pojasnjuje, da je njegovo premoženjsko stanje izredno slabo in da v danem trenutku morda res ne omogoča niti delnega poplačila upnikov, vendar je dela zmožen, išče zaposlitev ali vsaj priložnostno delo, vendar dela ni najlažje najti, upa pa, da bo neke vsaj občasne dohodke v prihodnosti prejel in vsaj delno poplačal upnike. V pritožbi navaja, da si želi, da bi bili vsi upniki poplačani hkrati in v enakih deležih in ne v nekem deležu, ki je sorazmeren z agresivnostjo njihovih izvršilnih postopkov oziroma izvršilnih sredstev proti njemu. Pritožbeno tudi trdi, da kljub temu, da nima dohodkov, bi se z uvedbo stečaja njegov položaj izboljšal, saj mu ne bi nastajali dodatni stroški z izvršilnimi postopki. Zoper njega se vodi vsaj pet izvršilnih postopkov. Tako bi se ukvarjal samo z enim, stečajnim postopkom, ne pa z vsakim izvršilnim postopkom posebej. Dolžnik zato meni, da je uvedba stečaja v interesu njega in upnikov.

6. Dolžnik ima na načelni ravni sicer prav, da mu pravnega interesa za postopek ni potrebno dodatno obrazložiti in ga izkazovati. Vendar gre v danem primeru za situacijo, ko zaradi okoliščin na strani dolžnika, ne bi bil dosežen namen zaradi katerega se postopek osebnega stečaja sploh vodi.

7. Namen izvedbe postopka osebnega stečaja je opredeljen v prvem odstavku 382. členu ZFPPIPP, ki določa, da se postopek osebnega stečaja vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. Cilj postopka je torej v izvedbi generalne izvršbe zoper premoženje dolžnika, to je v koncentraciji postopka poplačila dolžnikovih upnikov¹. Glede na nesporno dejstvo, da dolžnik nima premoženja, nima prihrankov, nima zaposlitve in tudi sicer nima nobenih prejemkov, preživlja pa ga mati, je jasno da v danem trenutku namena postopka osebnega stečaja iz prvega odstavka 382. člena ZFPPIPP ne bi bilo mogoče doseči.

8. V pritožbi dolžnik sicer trdi, da je zaposljiv, da se utegne kmalu zaposliti ali vsaj dobiti občasno delo, vendar take povsem pavšalne navedbe ne dajejo prav nobene podlage za to, da bi sodišče lahko zaključilo, da se bo dolžnik dejansko zaposlil oziroma da bo v bližnji prihodnosti začel prejemati dohodke, iz katerih bi se oblikovala stečajna masa za poplačilo upnikov. Prav zato so pritožbeno neupoštevane tudi navedbe dolžnika, da si želi, da bi bili vsi upniki poplačani hkrati in v enakih deležih (načelo enakega obravnavanja upnikov; 46. člen ZFPPIPP), saj sploh ni premoženja (stečajne mase), iz katerega bi se kateri koli od upnikov poplačal v katerem koli znesku.

9. Neutemeljene so tudi pritožbene trditve, da je lažje voditi en stečajni, kot več izvršilnih postopkov in da nastajajo dolžniku v izvršilnih postopkih vedno novi, dodatni stroški. Slednje na dosego zgoraj opisanega namena, zaradi katerega se vodi postopek osebnega stečaja, nima nobenega vpliva, poleg tega pa v vsakem postopku nastajajo določeni stroški.

10. Po drugi strani je smisel postopka osebnega stečaja tudi razbremenitev dolžnika iz primeža prezadolženosti, čemur služi institut odpusta obveznosti stečajnemu dolžniku, če so za to izpolnjeni zakonski pogoji (drugi odstavek 382. člena v zvezi s 409. členom ZFPPIPP). S pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti namreč preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, za katero po 408. členu tega zakona učinkuje odpust obveznosti.

11. Ker je dolžnik svoj predlog za odpust obveznosti umaknil, zaradi česar je sodišče postopek odpusta ustavilo, čemur dolžnik pritožbeno ne nasprotuje, to pomeni, da tudi ta namen postopka osebnega stečaja ne bo oziroma ne more biti dosežen.

12. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, ki je predlog dolžnika za začetek postopka osebnega stečaja zavrglo, ker ne obstoji pravni interes za vodenje postopka, pravilna. Iz vsega navedenega pa tudi izhaja, da ima sodišče prve stopnje zato prav, ko zaključi, da z izvedbo takega postopka ne bi bilo mogoče doseči drugačnega pravnega položaja od obstoječega.

13. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev tudi pravilno oprlo na pravno podlago prvega odstavka 274. člena ZPP, ki se v skladu z določbo prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP v postopku osebnega stečaja uporablja smiselno. Pritožbeno zatrjevanje, da se prvi odstavek 274. člena ZPP uporablja le pri tožbah in da tudi smiselna uporaba ni mogoča, je pravno zmotno. Smiselna uporaba ZPP pomeni namreč uporabo tistih institutov, ki so po naravi stvari smiselni in mogoči tudi v postopku osebnega stečaja. V danem primeru je predlog za začetek stečaja v postopku osebnega stečaja smiselno primerljiv s tožbo v pravdnem postopku, saj gre z vidika začetka postopka v obeh primerih za vlogo, s katero se začne postopek.

14. Pritožbeno sodišče je s tem odgovorilo na vse pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena in glede na navedeno pritožbo dolžnika kot neutemeljeno zavrnilo ter sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo, ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

--------------------------------

¹ Prim. Cst 110/2014, Cst 450/2014, Cst 478/2019 idr.

Datum zadnje spremembe:

20.10.2020

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 490/2014
• VSL Sklep Cst 478/2019
• VSL Sklep Cst 312/2020