<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep II Ip 846/2020

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Izvršilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2020:II.IP.846.2020
Evidenčna številka:VSL00037874
Datum odločbe:26.08.2020
Senat, sodnik posameznik:Elizabeta Žgajnar (preds.), dr. Damjan Orož (poroč.), Tanja Kumer
Področje:IZVRŠILNO PRAVO
Institut:predlog za izvršbo - trditveno in dokazno breme upnika - vsebina predloga za izvršbo - izvršilni naslov - navedba izvršilnega naslova - obstoj izvršilnega naslova - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - razlogi za ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora - odgovor na ugovor - vročitev ugovora upniku v odgovor - kršitev načela konktradiktornosti - sklep o ugovoru zoper sklep o izvršbi - neobrazložen ugovor - zavrnitev ugovora zoper sklep o izvršbi

Jedro

Ugovor je obrazložen, če vsebuje trditve o dejstvih, s katerimi ga utemeljuje ... (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Ker je ugovor mogoče vložiti iz vseh razlogov, ki preprečujejo izvršbo (uvodna določba prvega odstavka 55. člena ZIZ; nekatere od njih ZIZ nato našteva v prvem odstavku 55. člena), sem pa gotovo spadajo tudi (nekatere) kršitve pravil postopka, je mogoče ugovor vložiti tudi iz razloga kršitev pravila postopka. Ugovor nevednosti v primeru izvršbe na podlagi izvršilnega naslova ne predstavlja obrazloženega ugovora.

Upnikovo trditveno in dokazno breme pri izterjavi denarne terjatve v fazi vložitve predloga za izvršbo obsega navedbo izvršilnega naslova, na podlagi katerega zahteva izvršbo določene denarne terjatve. To dokazuje s predložitvijo izvršilnega naslova.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožnik krije sam svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžnikov ugovor proti sklepu o izvršbi in odločilo, da dolžnik sam krije svoje stroške ugovora proti sklepu o izvršbi.

2. Dolžnik je vložil pritožbo, v kateri uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava.

3. Upnik na pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zmotno je pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje, če je že menilo, da je ugovor neobrazložen, le-tega zavreči in ne zavrniti. Sodišče neobrazložen ugovor zavrne. Takšen ugovor namreč ne vsebuje trditev o pravno pomembnih dejstvih in/ali dolžnik za zatrjevano ne predloži dokazov; je torej neutemeljen (drugi odstavek 53. člena in četrti odstavek 58. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ).

6. Pritožnik (dolžnik) navaja, da je sodišče kršilo načelo kontradiktornosti in 57. člen ZIZ, ker pravočasnega, dovoljenega in popolnega ugovora ni vročilo upniku v odgovor.

7. Sodišče prve stopnje ni storilo absolutno bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP. Takšen pritožbeni razlog bi lahko utemeljeno uveljavljal upnik, če bi sodišče z izpodbijanim sklepom sprejelo zanj neugodno odločitev. Ni sporno, da je bil dolžniku vročen sklep o izvršbi skupaj s predlogom za izvršbo in prilogami, tj. izvršilnimi naslovi.

8. Da je sodišče prve stopnje odločilo o ugovoru in ga zavrnilo, ne da bi ga prej vročilo upniku v odgovor, je zato lahko zgolj relativno bistvena kršitev določb postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP), torej kršitev pravil postopka, ki bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sklepa o ugovoru. Pritožnik omenjeno zatrjuje v tem, da je v ugovoru navedel, da se do predloga za izvršbo in sklepa o izvršbi ne more opredeliti, saj so navedbe upnika pomanjkljive, zato je bilo kršeno razpravno načelo iz 212. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Pritožnik meni, da je vložil obrazložen ugovor, zato bi ga moralo sodišče vročiti upniku v odgovor. Ker ga ni, pritožnik zatrjuje kršitev 57. člena ZIZ. Če upnik na ugovor ne bi odgovoril ali v odgovoru ne bi navedel dejstev in predložil dokazov, kot mu nalaga tretji odstavek 58. člena ZIZ, bi po pritožbenem stališču moralo sodišče prve stopnje šteti ugovorne navedbe za resnične. V pritožbi izrecno izpostavlja ugovorno navedbo, da se do predloga za izvršbo in sklepa o izvršbi ne more opredeliti, saj so trditve in navedbe upnika pomanjkljive.

9. Ugovor je obrazložen, če vsebuje trditve o dejstvih, s katerimi ga utemeljuje ... (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Ker je ugovor mogoče vložiti iz vseh razlogov, ki preprečujejo izvršbo (uvodna določba prvega odstavka 55. člena ZIZ; nekatere od njih ZIZ nato našteva v prvem odstavku 55. člena), sem pa gotovo spadajo tudi (nekatere) kršitve pravil postopka, je mogoče ugovor vložiti tudi iz razloga kršitev pravila postopka. Ugovor, ki bi vseboval takšne trditve, tj. trditve iz uvodne določbe 55. člena ZIZ, bi bil obrazložen v smislu drugega odstavka 53. člena ZIZ, ali tudi utemeljen, je stvar vsebinske presoje ugovora. Med takšne kršitve pravil postopka gotovo spada tudi kršitev, če bi sodišče dovolilo izvršbo, ne da bi upnik v predlogu za izvršbo označil, navedel izvršilni naslov, na podlagi katerega predlaga izvršbo (druga alineja prvega odstavka 40. člena ZIZ). Vendar tega pritožnik v ugovoru ni zatrjeval. Bistvo ugovora se nanaša na razumljivost izvršilnih naslovov v smislu, da jih dolžnik ne razume. Kot navaja: „...so seznami nekih številk, ki o naravi in vsebini terjatve ne povedo ničesar.“ S tem pritožnik tudi povezuje pomanjkljivo trditveno podlago, saj navaja, izhajajoč iz sklepa o izvršba, da so k sklepu o izvršbi sicer bili priloženi domnevni izvršilni naslovi, vendar so ti povsem nejasni in o njih v predlogu za izvršbo ni nobenih navedb. Pritožnik torej želi povedati, da je bil ugovor obrazložen, ker upnik terjatev, ki jo izterjuje v tem postopku, ni utemeljil, pojasnil, pa bi jo moral, če bi želel uspeti s predlogom za izvršbo. Takšno stališče je zmotno. Obstoj izvršilnega naslova je formalna predpostavka izvršbe. Upnikovo trditveno in dokazno breme pri izterjavi denarne terjatve obsega navedbo izvršilnega naslova, na podlagi katerega zahteva izvršbo določene denarne terjatve. To dokazuje s predložitvijo izvršilnega naslova (druga in tretja alineja prvega odstavka ter peti odstavek 40. člena ZIZ). Le če bi pritožnik v ugovoru izrecno in konkretizirano napadel pravkar omenjeno, bi bil njegov ugovor obrazložen. Da bi moral upnik predlog za izvršbo dodatno utemeljevati oziroma kako drugače utemeljevati izterjevano terjatev, zakon ne zahteva. To je stvar postopka, v katerem je izvršilni naslov nastal.

10. Višje sodišče dodaja, da tudi sicer ne more biti predmet resne sodne presoje dolžnikov pavšalen ugovor, da mu izvršilni naslov ni razumljiv, je skupek nekih številk. Dolžnikova nepripravljenost razumeti izvršilni naslov ni dejstvo, ki preprečuje izvršbo v smislu uvodne določbe prvega odstavka 55. člena ZIZ. Konkretno v čem naj bi bili nerazumljivi seznam izvršilnih naslovov, ki je sestavljen skladno z zakonom (pritožnik drugače niti ne trdi), in sodni sklepi o zavarovanju pritožnik v ugovoru ni povedal. Ko pritožnik meni, da bi morebiten upnikov izostanek odgovora na ugovor povzročil, da bi moralo sodišče to trditev šteti za resnično (drugi odstavek 58. člena ZIZ), se moti. Takšnega dometa citirana določba nima. Pritožnik v ugovoru ni zatrjeval nič novega, le opredeljeval se je do vsebine upnikovega predloga za izvršbo in zatrjeval nerazumljivost izvršilnega naslova. Tega upniku v odgovoru na ugovor ni bilo potrebno ponavljati pod pretnjo ugoditve ugovoru.

11. Izrecno zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani. Ker tudi ne obstojijo pritožbeni razlogi, na katere je višje sodišče pazilo po uradni dolžnosti, je dolžnikovo pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na šestem odstavku 38. člena ZIZ.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 40, 40/1, 40/1-2, 40/1-3, 40/5, 53, 53/2, 55, 55/1, 57, 58, 58/2, 58/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
13.10.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQwNzA0