VSL Sklep I Cpg 287/2020

Jedro

Pravna teorija se je že opredelila do vprašanja dopustnosti preklica na zahtevo delničarjev že sklicane skupščine in jo omejila na primer umika delničarskega predloga za sklic skupščine in če po opravljenem sklicu manjšinski delničarji izgubijo potrebno kvalificirano kapitalsko zastopanost, ki pravico do sklica skupščine omogoča. Ko uprava delniške družbe skladno s tretjim odstavkom 295. člena ZGD-1 izpolni svojo dolžnost in na zahtevo delničarjev skliče skupščino, izven zgoraj opisanih okvirov nima diskrecijske pravice preklicati že sklicano skupščino in glede nazakonske omejitve iz 151.a člena ZFPPIPP že vnaprej presojati (ne)veljavnost morebiti sprejetih sklepov skupščine, čeprav niti ni znano, če sploh bo skupščina predlagane sklepe sprejela. Situacija, ko že sklicano skupščino uprava kasneje prekliče, je zato primerljiva s situacijo, ko na zahtevo kvalificirane manjšine delničarjev skupščine sploh ne skliče. Oboje pa je razlog za sodno intervencijo in podelitev pooblastila za sklic skupščine delničarjem skladno s četrtim odstavkom 295. člena ZGD-1.

Izrek

I. Pritožba nasprotnega udeleženca, ki se nanaša na predlagatelje od zap. št. 2 do 40, se zaradi umika zavrže.

II. V preostalem delu se pritožba nasprotnega udeleženca zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Oba udeleženca sama nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče predlagatelja pooblastilo za sklic skupščine družbe nasprotnega udeleženca z naslednjim dnevnim redom:

„1. Otvoritev skupščine, ugotovitev sklepčnosti in izvolitev organov skupščine družbe

Delničar A. A. predlaga skupščini družbe sprejem naslednjega sklepa:

1. Ugotovi se, da je skupščina družbe sklepčna. Za predsednika skupščine se izvoli A. A. Za preštevalca glasov se izvolita B. B. in C. C.

2. Seznanitev delničarjev s poslovanjem družbe in predlogi uprave družbe

Delničar A. A. predlaga skupščini družbe sprejem naslednjega sklepa:

2. Skupščina se seznani s poslovanjem družbe po mesecih za leto 2017, 2018 in 2019 in s predlogi uprave za reševanje nastalega položaja v družbi.

3. Razkritje vseh razmerij med večjima finančnima upnikoma (Banka A. d. d., Banka B. d. d. in največjim lastnikom družbe D. d. d., E. d. o. o. za obdobje od leta 2012 do 31. 12. 2018

Delničar A. A. predlaga skupščini družbe sprejem naslednjega sklepa:

3. Skupščina se seznani z vsemi razmerji med večjima finančnima upnikoma (Banka A. d. d., Banka B. d. d., E. d.o.o. za obdobje od leta 2012 do 31. 12. 2018.

4. Seznanitev s poročilom posebnega revizorja vezano na Sklep opr. št. Ng 9/2019, ki ga je dne 30. 5. 2019 izdalo okrožno sodišče v Ljubljani v katerem je bilo določeno, da se preveri vodenje vseh Poslov v zadnjih petih letih s poudarkom na:

- danih poroštvih za kredite, in sicer katerakoli poroštva, ki jih le družba dala komurkoli vključujoč tudi, vendar ne omejeno na poste s povezanimi osebami, člani poslovodstva, z njimi povezanimi družbami ter pregled ali so bila poroštva dana po načelu arms-length.

- vodenju postopka finančnega prestrukturiranja in refinanciranja tako tako pri družbi D. d. d., kakor tudi v okviru obvladujoče družbe E. d. o. o., ki je 75 % lastnica družbe in preuči, ali je poslovodstvo družbe v okviru dogovarjanja o prestrukturiranju finančnega dolga ravnalo skrbno in gospodarno ter v tem smislu opravilo vse postopke, ki so bili potrebni (kot npr. pogovori z bankami upnicami in pridobitev ponudb o refinanciranju dolga)

- stroških intelektualnih in osebnih storitev, ki jih je naročil ali plačal D. d. d.,

- Pregledu vseh stroškov z agencijami za posredovanje delovne sile s katerimi je posloval D. d. d., še posebej F. d. o. o. ter G. d. o. o.

Delničar A. A. predlaga skupščini družbe sprejem naslednjega sklepa:

4. Skupščina delničarjev se seznani z ugotovitvami iz posebnega revizorjevega poročila posebnega revizorja H. d. o. o. glede vodenja posameznih poslov družbe D. d. d., skladno s Sklepom z opr. št. Ng 9/2019, ki ga je dne 30. 5. 2019 izdalo Okrožno sodišče v Ljubljani.

5. Seznanitev skupščine s postopkom prodaje terjatev finančnih upnikov do družbe D. d. d. v letu 2019 in predstavitev poročila Upravnega odbora družbe glede izvedenih dejanj Upravnega odbora glede postopka prodaje terjatev finančnih upnikov ter v zvezi s tem postopkom ter predstavitev poročila Upravnega odbora družbe glede vloge in možnostmi Upravnega odbora, ki jih je imel v tem postopku, zlasti z vidika zaščite interesa delničarjev družbe D. d. d., delničar A. A. predlaga skupščini družbe sprejem naslednjih sklepov:

5.1. Skupščina se seznani s postopkom prodaje terjatev finančnih upnikov do družbe D. d. d. v letu 2019.

5.2. Skupščina se seznani s poročilom Upravnega odbora družbe glede prodaje terjatev finančnih upnikov do družbe, zlasti s podatki o tem:

- katere terjatve so bile predmet prodaje,

- vrednost terjatve, ki je predmet prodaje (glavnica in natekle obresti)

- nadomestila, ki so jih ponujali vsi morebitni prevzemniki terjatev,

- datumi prejema „Obvestila o Ponujeni Pridobitvi“ s strani finančnih upnikov,

- kdo so bili predlagani prevzemniki terjatev s strani D. d. d.,

- kdaj so se Upravni odbor in posamezni člani upravnega odbora seznanili s postopkom prodaje terjatev in mnenje vsakega člana glede prodaje posameznih terjatev, z zapisniki sej Upravnega odbora glede postopka prodaje terjatev.

5.3. Skupščina se seznani s točko 18.2 MRA iz leta 2018 - Pogoji za cesijo in prenos pogodbe ter s poročilom Upravnega odbora družbe glede vloge in možnosti, ki jih imel Upravni odbor po tej določbi, zlasti z vidika zaščite interesa delničarjev družbe D. d. d.

5.4. Skupščina se seznani s poročilom Upravnega odbora družbe glede izvedenih dejanj Upravnega odbora glede postopka prodaje terjatev finančnih upnikov ter v zvezi s tem postopkom.

6. Seznanitev skupščine s poročilom Upravnega odbora družbe glede vodenja posameznih poslov družbe v času od 7. 5. 2018

Delničar A. A. predlaga skupščini družbe sprejem naslednjega sklepa:

6. Skupščina se seznani s poročilom Upravnega odbora družbe glede vodenja poslov družbe X. projekt, Y. Projekt in Z. projekt, v času od 7.5.2018 dalje.

7. Sprememba statuta družbe

Delničar A. A. predlaga skupščini družbe sprejem naslednjega sklepa:

7. Spremeni se drugi in tretji odstavek 9. člena Statuta delniške družbe, ki odslej glasi: „Upravni odbor sestavlja 6 (šest) članov. 5 (pet) članov upravnega odbora izvoli skupščina družbe, 1 (enega) člana pa ima pravico izvoliti svet delavcev. Dokler svet delavcev ne izvoli svojega člana, se šteje, da upravni odbor deluje v polni sestavi, če je s strani skupščine izvoljenih 5 (pet) članov upravnega odbora.“ Skupščina sprejme prečiščeno besedilo Statuta družbe, skladno s sprejetim sklepom.

8. Odpoklic in imenovanje članov upravnega odbora

Delničar A. A. predlaga skupščini družbe sprejem naslednjega sklepa:

8. Za člana upravnega odbora družbe D. d. d. se z mandatom 4 leta imenuje A. A., rojen ...

9. Sprememba osnovnega kapitala družbe in dokapitalizacija družbe

Delničar A. A. predlaga skupščini družbe sprejem naslednjega sklepa:

9. Osnovni kapital družbe, ki ob sprejetju tega sklepa znaša 6.069.276,00 EUR in je razdeljen na 6.069.276,00 navadnih imenskih kosovnih delnic, se poveča za največ 1.200.000,00 EUR na največ 7.269.276,00 EUR z izdajo novih delnic, ki tvorijo isti razred z že izdanimi delnicami. Povečanje osnovnega kapitala v znesku največ 1.200.000,00 EUR se izvede z izdajo največ 1.200.000,00 novih navadnih imenskih kosovnih delnic za denarne vložke, pri čemer znaša prodajna cena (emisijski znesek) ene delnice 1,00 EUR. končni znesek povečanja osnovnega kapitala je enak številu novih delnic, ki bodo vpisane in vplačane, pomnoženemu s pripadajočim zneskom ene delnice v osnovnem kapitalu. Povečanje osnovnega kapitala se izvede v enem krogu, pri čemer se nove delnice ponudijo v odkup vsem delničarjem, ki bodo na dan sprejetja tega sklepa vpisani v delniško knjigo, in bodo lahko vpisali in vplačali sorazmerno število delnic glede na svoj delež v osnovnem kapitalu. Upravni odbor družbe mora najkasneje v 14 dneh od dneva sprejetja tega sklepa, z objavo v dnevnem časopisju povabiti dotedanje delničarje k vpisu in vplačilu novih delnic v sorazmerju z njihovo dotedanjo udeležbo. Dotedanji delničarji morajo nove izdane delnice vpisati najkasneje v 14 dneh od dnevne objave v dnevnem časopisju. Prednostna pravica se uresničuje s pisno izjavo, ki jo mora upravičenec poslati upravnemu odboru družbe v roku 14 dni od dnevne objave v dnevnem časopisju. Vpisniki so dolžni ob nakupu delnic vplačati celoten emisijski znesek vsake vplačane oziroma prevzete delnice. Upravni odbor družbe se pooblasti za sprejem sprememb oziroma dopolnitev statuta družbe, zaradi uskladitve njegovega besedila z izvedenim povečanjem osnovnega kapitala družbe“ (I. točka izreka izpodbijanega sklepa). Z II. točko izreka je nasprotnemu udeležencu naložilo, da predlagateljem povrne stroke postopka v višini 1.614,00 EUR v 15 dneh, po poteku paricijskega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila."

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP in predlagal spremembo izpodbijanega sklepa z zavrnitvijo predloga za podelitev pooblastila predlagateljem za sklic skupščine s stroškovno posledico.

3. V odgovoru na pritožbo je predlagatelj predlagal zavrženje pritožbe, ker je bila skupščina po pooblastilu sodišča že sklicana in 12. 5. 2020 tudi že izvedena, zaradi česar s pritožbo ne more več doseči učinka nerealizacije podeljenega pooblastila za sklic skupščine.

4. Uvodoma pritožbeno sodišče ugotavlja, da je nasprotni udeleženec z vlogo z dne 23. 3. 2020 umaknil pritožbo, ki se nanaša na predlagatelje od zap. št. 2 - 40 (ker je prvostopenjsko sodišče s sklepom Ng 18/2020 z dne 12. 3. 2020 delno razveljavilo izpodbijani sklep v delu, ki se nanaša na predlagatelje od zap. št. 2 - 40 in v tem delu postopek ustavilo). Zato je pritožbeno sodišče v tem delu na podlagi četrtega odstavka 343. člena v zvezi s 366. členom ZPP, 42. členom ZNP in prvim odstavkom 52. člena ZGD-1 pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.

5. V preostalem delu pritožba ni utemeljena.

6. O predlogu za sodno podelitev pooblastila za sklic skupščine po 52. členu ZGD-1 sodišče odloča po pravilih nepravdnega postopka (prvi odstavek), sodišče mora o njem odločiti v petih dneh od prejema predloga, rok za pritožbo je 3 dni od vročitve sklepa, pritožba pa ne zadrži izvršitve (drugi odstavek). Če je predlog utemeljen, predlagateljeve stroške krije družba, če ZGD-1 ne določa drugače (tretji odstavek). Po izrecni določbi četrtega odstavka 295. člena ZGD-1 sodišče izda sklep o predlogu za podelitev pooblastila za sklic skupščine brez pridobitve izjav drugih strank, torej zgolj na podlagi presoje utemeljenosti predloga samega. Povzeta normativna ureditev je očitno odraz presoje zakonodajalca, da je sodno varstvo v takem primeru lahko učinkovito le v primeru, če je ustrezno hitro in zato izrecno izključuje izvedbo kontradiktornega postopka na prvi stopnji. Pravica do kontradiktornega postopka oziroma pravica do izjavljanja pa je temeljni substrat ustavne pravice do enakega varstva pravic v postopku pred sodiščem po 22. členu Ustave. ZGD-1 v drugem odstavku 52. člena določa, da pritožba zoper sklep o podelitvi pooblastila za sklic skupščine nima suspenzivnega učinka. V primeru, če bi na podlagi sodnega sklepa že prišlo do sklica in izvedbe skupščine, bi sklepanje, da nasprotni udeleženec nima več pravnega interesa za pritožbo, za kar se zavzema v odgovoru na pritožbo predlagatelj, pripeljalo do zavrženja pritožbe kot nedovoljene. Posledično bi to pomenilo negacijo pravice nasprotnega udeleženca do izjave, saj se v primeru zavrženja pritožbe pritožbenemu sodišču do pritožbenih navedb, ki bi morebiti privedla do posega v meritorno odločitev prvostopenjskega sodišča, ne bi smelo opredeljevati. S tem pa bi bila kršena temeljna ustavna pravica nasprotnega udeleženca do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Pritožbeno sodišče zato ni sledilo predlagatelju, da je na mestu zavrženje pritožbe, pač pa jo je meritorno obravnavalo, saj ima izpodbijani sklep za nasprotnega udeleženca tudi določene premoženjske posledice (glede dolžnosti plačila predlagateljevih stroškov postopka). Če bi te ostale, ne da bi imel nasprotni udeleženec možnost, da je slišan, bi bila ob zgoraj opisani normativni ureditvi pravica do pritožbe zgolj navidezna.

7. Pritožbeno neizpodbijana in zato med udeležencema postopka nesporna so v predlogu za podelitev pooblastila manjšinskim delničarjem za sklic skupščine (ki ga je pritožnik prejel skupaj z izpodbijanim sklepom - vročilnica pri list. št. 25) pravno relevantna dejstva v sledečem časovnem sosledju:

- 28. 11. 2019 je predlagatelj A. A. od nasprotnega udeleženca zahteval sklic skupščine,

- 31. 12. 2019 je poslovodstvo nasprotnega udeleženca sklicalo 30. skupščino družbe za 7. 2. 2020 in na podlagi zahteve predlagatelja za dopolnitev dnevnega reda dne 10. 1. 2020 objavilo čistopis sklica skupščine z dnevnim redom in predlaganimi sklepi k posameznim točkam dnevnega reda,

- 15. 1. 2020 sta upnika nasprotnega udeleženca vložila predlog za začetek postopka prisilne poravnave po določbah 221.j člena ZFPPIPP,

- 20. 1. 2020 je poslovodstvo nasprotnega udeleženca objavilo preklic 30. skupščine družbe, sklicujoče se na 151.a člen ZFPPIPP,

- 23. 1. 2020 je bil izdan sklep St .../2020 o začetku postopka prisilne poravnave.

8. Prvostopenjsko sodišče je predlogu predlagatelja za podelitev pooblastila za sklic skupščine ugodilo. Ugotovilo je, da je predlagatelj izpolnil predpostavke iz tretjega odstavka 295. člena ZGD-1 (zahtevani kvorum udeležbe predlagateljev v osnovnem kapitalu družbe, pisna zahteva poslovodstva za sklic skupščine s predlaganim dnevnim redom in predlogi sklepov). Na tak predlog sklicano skupščino pa je uprava preklicala. Ugotovilo je, da je bil preklic neutemeljen, zaradi česar je predlagatelja pooblastilo za sklic skupščine kljub omejitvam sklica iz 151.a člena ZFPPIPP kot posledici uvedbe postopka upniške prisilne poravnave. Zavzelo je stališče, da se navedene omejitve nanašajo na pristojnosti skupščine insolventnega dolžnika, vendar pa v danem primeru insolventnost ni pravnomočno ugotovljena in se ne ugotavlja niti pri presoji pogojev za začetek postopka prisilne poravnave po 221.j členu ZFPPIPP, ker se opravi zgolj čisti formalni preizkus upnikovega predloga. Ker se 151.a člen ZFPPIPP nanaša na insolventnost dolžnika, se navedena določba po stališču prvostopenjskega sodišča v primeru postopka upniške prisilne poravnave po 221.j členu ZFPPIPP na nasprotnega udeleženca ne nanaša.

9. Navedeno materialnopravno stališče s pritožbo izpodbija nasprotni udeleženec. Graja stališče prvostopenjskega sodišča o pravnomočni ugotovitvi insolventnosti dolžnika (nasprotnega udeleženca) kot predpostavki za uporabo omejitev sprejemanja skupščinskih sklepov po 151.a členu ZFPPIPP. Po presoji pritožbenega sodišča neutemeljeno.

10. Prvostopenjsko sodišče se v izpodbijanem sklepu sicer nedosledno izraža o pravnomočno neugotovljeni insolventnosti dolžnika, vendar je po presoji pritožbenega sodišča navedeno razlagati kot nepresoji insolventnosti dolžnika v fazi odločanja o začetku postopku prisilne poravnave po upniškem predlogu. Presoja insolventnosti dolžnika je namreč predhodno vprašanje za odločitve glede začetka kateregakoli postopka zaradi insolventnosti razen v primeru predloga upnikov za začetek postopka prisilne poravnave po 221.j členu ZFPPIPP, ki niti ne terja predlagateljeve utemeljitve stanja dolžnikove insolventnosti in zato onemogoča njegovo presojo tudi pri uporabi prvega odstavka 151.a člena ZFPPIPP. Da je neugotavljanje insolventnosti dolžnika in ob odsotnosti ustreznih procesnih jamstev enakega varstva pravic dolžniku z normativno ureditvijo upniške prisilne poravnave po 221.j členu (katerega vsebina je po sedmem odstavku tudi smiselna uporaba pravnih posledic uvedbe postopka prisilne poravnave iz pododdelka 4.2.2.) ZFPPIPP, kršen 22. člen Ustave, pa je Ustavno sodišče utemeljilo (zlasti v točkah 12, 13, 16, 23 in 24 obrazložitve) v odločbi U-I-222/18 (Ur. l. RS, št. 85/2020), s katero je odločilo o neskladnosti zakonske ureditve 221.j člena ZFPPIPP z Ustavo. Prvostopenjsko sodišče je zato utemeljeno zadržano presojalo obstoj ovire za izvedbo skupščine in s tem utemeljenost preklica že sklicane skupščine, temelječega na ovirah po prvem odstavku 151.a člena ZFPPIPP, ki se nanašajo na insolventnega dolžnika. Drugačno pritožbeno stališče ni utemeljeno.

11. Pri presoji, ali je uprava nasprotnega udeleženca utemeljeno preklicala skupščino, sklicano na zahtevo delničarjev po tretjem odstavku 295. člena ZGD-1, pa je treba po presoji pritožbenega sodišča izhajati iz osnovnega načela, da svoje pravice v zadevah družbe delničarji uresničujejo na skupščini družbe (prvi odstavek 292. člena ZGD-1) v zakonsko določenem obsegu. Najbolj tipične opredeljuje že prvi odstavek 293. člena ZGD-1. Da svojo pravico do obveščenosti v zvezi z njihovimi odločitvami na skupščini delničarji uresničujejo na skupščini, določa tudi prvi odstavek 305. člena ZGD-1 (taka je bila tudi vsebina 2. do 6. točke predlaganega dnevnega reda skupščine). Vrhovno sodišče RS se je v odločbi III Ips 89/2009 že izreklo, da je smisel pravil o sklicu skupščine, ki jih ureja ZGD-1 (med drugim) zagotoviti delničarjem možnost, da na zasedanju skupščine enakopravno uresničujejo svoje pravice upravljanja v zadevah delniške družbe. Pri iskanju odgovorov na vprašanja, povezana s preklicem skupščine pa kaže upoštevati 1. da je skupščina organ delniške družbe, 2. preko katerega delničarji uresničujejo svoje (upravljalske) pravice v zadevah družbe, 3. pri čemer skupščina ne zaseda permanentno, 4. temveč vse lahko opravi le, kadar je sklicana. Presoja o pravni učinkovitosti izjave o preklicu skupščine delniške družbe pa je vezana na izhodišče, da je izjava o preklicu procesno gledano zrcalna slika izjave o sklicu skupščine, če naj sklic skupščine zasedanje skupščine delniške družbe omogoči, ga preklic skupščine onemogoči. Osnovna dilema pri iskanju odgovora na vprašanje pravne učinkovitosti konkretne izjave o preklicu skupščine je zato dejstvo, da izjava o preklicu skupščine, če je pravno učinkovita, delničarjem onemogoči, da bi na že sklicani skupščini delniške družbe uresničili pravice upravljanja v zadevah delniške družbe. Tudi pravna teorija se je že opredelila do vprašanja dopustnosti preklica na zahtevo delničarjev že sklicane skupščine in jo omejila na primer umika delničarskega predloga za sklic skupščine in če po opravljenem sklicu manjšinski delničarji izgubijo potrebno kvalificirano kapitalsko zastopanost, ki pravico do sklica skupščine omogoča (Saša Prelič, Dopustnost preklica skupščine delniške družbe s strani uprave - Pravna praksa št. 9/2009). Drugače povedano: Ko uprava delniške družbe skladno s tretjim odstavkom 295. člena ZGD-1 izpolni svojo dolžnost in na zahtevo delničarjev skliče skupščino, izven zgoraj opisanih okvirov nima diskrecijske pravice preklicati že sklicano skupščino in glede na zakonske omejitve iz 151.a člena ZFPPIPP že vnaprej presojati (ne)veljavnost morebiti sprejetih sklepov skupščine, čeprav niti ni znano, če sploh bo skupščina predlagane sklepe sprejela. Situacija, ko že sklicano skupščino uprava kasneje prekliče, je zato primerljiva s situacijo, ko na zahtevo kvalificirane manjšine delničarjev skupščine sploh ne skliče. Oboje pa je razlog za sodno intervencijo in podelitev pooblastila za sklic skupščine delničarjem skladno s četrtim odstavkom 295. člena ZGD-1.

12. Pritožnik neutemeljeno izpodbija sklep tudi zaradi napačne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja glede ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da so predlogi dnevnega reda skupščine prima facie v korist družbe in da je ta ugotovitev pavšalna. Meni, da sodišče korist delničarjev, da ohranijo imetništvo delnic neutemeljeno enači s koristmi družbe. Dokapitalizacija v predlaganem znesku 1.200.000,00 EUR namreč komaj pokrije znesek negativnega kapitala in ne zagotavlja kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti in nadaljnjega poslovanja nasprotnega udeleženca, saj presežek kapitala ne zagotavlja zadostnih obratnih sredstev.

13. Pritožbeno sodišče s pritožnikom ne soglaša. Dokapitalizacija družbe je v prvi vrsti v korist družbe. Z njo se nedvomno zmanjša manjkajoči kapital, s tem pa poveča tudi možnost ugodnejših pogojev za poplačilo upnikov v postopku prisilne poravnave. Sicer pa je nekorekten očitek nasprotnega udeleženca, da predlagatelj kot delničar zasleduje z dokapitalizacijo cilj ohranitve imetništva delnic. Že sam ZFPPIPP namreč omogoča v primeru nastanka insolventnosti kot ukrep finančnega prestrukturiranja tudi redno povečanje osnovnega kapitala z novimi vložki (3. točka tretjega odstavka 35. člena), o katerem mora odločiti skupščina. Neaktivnost uprave v situaciji nastale insolventnosti nasprotnega udeleženca, mimo nalog iz 35. člena ZFPPIPP in posledično ukrepanje delničarjev za odpravo insolventnosti zato ne more iti v breme njegovih delničarjev.

14. Pritožnik pa se neutemeljeno sklicuje tudi na kršitev prava EU, konkretno na Direktivo 2019/1023 (v zvezi z Direktivo 2017/1132), ki v uvodni določbi 96. člena pojasnjuje cilje prestrukturiranja insolventnih družb in ki določa, da „pravo družb ne bi smelo ogrožati učinkovitosti postopka sprejetja in izvajanja načrta prestrukturiranja (…). V tem okviru bi morale države članice poseben pomen pripisati učinkovitosti določb v zvezi s prekinitvijo posameznih postopkov izvršbe in potrditvijo načrta prestrukturiranja, ki jih pozivi na sklic skupščine delničarjev ali izidi teh skupščin ne bi smeli neupravičeno ogroziti“. Kljub temu, da rok za prenos direktive v slovenski pravni red še ni potekel, mora sodišče upoštevati cilje teh direktiv. Določbe 295. člena ZGD-1 ne sme razlagati na način, da bi lahko takšna razlaga po izteku roka za prenos direktiv ogrozila dosego cilja teh direktiv.

15. V obravnavanem primeru vloženega upniškega predloga za začetek postopka prisilne poravnave predlagatelja tega postopka pred začetkom postopka prisilne poravnave po sklepu Okrožnega sodišča v Ljubljani St 000/2020 z dne 23. 1. 2020 še nista vložila predloga prisilne poravnave s priloženim načrtom finančnega prestrukturiranja, ki ga morata vložiti v treh mesecih po začetku postopka prisilne poravnave, niti pritožnik v pritožbi ne pojasnjuje, kakšna naj bi bila po predlogu predlagateljev vsebina načrta finančnega prestrukturiranja. Le v primeru razkritja tega načrta bi bilo namreč sodišče v situaciji, ko bi lahko presojalo morebitne ovire za dolžnikovo finančno prestrukturiranje po upnikovem načrtu zaradi sklica in izvedbe skupščine nasprotnega udeleženca. Vnaprejšnje sklepanje o škodljivem vplivu izvedene skupščine na upniški načrt prestrukturiranja dolžnika je zato lahko zgolj hipotetično.

16. Pritožbeno sodišče je odgovorilo na tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP).

17. Ker izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, niti tisti, na katere je ob reševanju pritožbe dolžno paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP in prvim odstavkom 52. člena ZGD-1).

18. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in 155. členom ZPP ter 42. členom ZNP. Ker nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, mora sam nositi svoje pritožbene stroške, kot tudi predlagatelj stroške odgovora na pritožbo, ker za predlagano odmero ni podlage v veljavni Odvetniški tarifi.

Datum zadnje spremembe:

12.10.2020

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cpg 1421/2011
• VSK sklep I Cpg 270/2005
• VSL sklep III Cpg 19/05