<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep I Ip 1172/2020

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Izvršilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2020:I.IP.1172.2020
Evidenčna številka:VSL00037725
Datum odločbe:07.09.2020
Senat, sodnik posameznik:Tjaša Potparič Janežič
Področje:IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
Institut:poenostavljena prisilna poravnava - pridobitev ločitvene pravice v izvršilnem postopku - obstoj ločitvene pravice - zavarovana terjatev

Jedro

Zastavna pravica lahko nastane in obstaja samo na premoženju, ki obstaja - v premoženjski sferi dolžnika - ob nastanku zastavne pravice, za zadostitev pogoju, da se ločitvena pravica šteje za pridobljeno do začetka poenostavljene prisilne poravnave, pa mora obstajati tudi tedaj. Pogoj pridobljene ločitvene pravice ni sam sebi namen, temveč je namen v tem, da ima upnik, ki ima terjatev zavarovano, boljši položaj, kot navadni upnik. Če (ker) so bile zarubljene stvari pred začetkom postopka poenostavljene prisilne poravnave že prodane, že pojmovno ni mogoče šteti, da je upnik tudi ob začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave imel zavarovano terjatev.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se v izpodbijani II. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za nov sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je izvršba, dovoljena s sklepom o izvršbi opr. št. Ig 246/2014 z dne 1. 10. 2014, ki je postal pravnomočen dne 5. 11. 2014, prekinjena z dnem 25. 4. 2017 (I. točka izreka sklepa) in da se postopek izvršbe, prekinjen z dnem 25. 4. 2017, nadaljuje (II. točka izreka sklepa).

2. Zoper II. točko izreka sklepa se pravočasno pritožuje dolžnik. Navaja, da je izvršitelj dne 7. 11. 2014 res opravil rubež na premičninah dolžnika, vendar je izvršitelj že 27. 9. 2016 izvedel in ugotovil, da so bile zarubljene premičnine prodane v drugem izvršilnem postopku, kar pravilno ugotavlja tudi naslovno sodišče. Posledično bi morala biti izvršba na premičnine tudi ustavljena. Iz navedenega je jasno, da na dan pričetka poenostavljene prisilne poravnave upnik ni imel ločitvene pravice in se mora izvršba nadaljevati skladno s pogoji poenostavljene prisilne poravnave. V nasprotnem primeru noben postopek prisilne poravnave ne bi bil uspešen. Zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.

3. Upnik je na pritožbo odgovoril po pooblaščencu, ji nasprotoval in priglasil stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Skladno z drugim odstavkom 221.b člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) se za postopek poenostavljene prisilne poravnave uporabljajo tudi 212. do 218. člen tega zakona, skladno s četrtim odstavkom tega člena pa se 212. do 218. člen tega zakona smiselno uporabljajo tako, da poenostavljena prisilna poravnava učinkuje samo za terjatve, navedene v posodobljenem seznamu terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena tega zakona.

7. Predmetni izvršilni postopek je bil zaradi začetka postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom prekinjen po samem zakonu na podlagi prvega odstavka 132. člena ZFPPIPP. V skladu z drugim odstavkom 132. člena ZFPPIPP se v takšnem primeru postopek izvršbe lahko nadaljuje samo na podlagi sklepa sodišča, ki vodi postopek prisilne poravnave, za katerega ZFPPIPP določa, da je podlaga za nadaljevanje postopka izvršbe.

8. Takšen sklep je tudi pravnomočen sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave, s katerim se postopek prisilne poravnave konča (216. člen ZFPPIPP) in ki predstavlja podlago za nadaljevanje zaradi začetka postopka prisilne poravnave nad dolžnikom prekinjenega izvršilnega postopka (drugi odstavek 132. člena ZFPPIPP).

9. Obseg, v katerem izvršilno sodišče po potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi izvršbo opravi, je odvisen od tega, ali je terjatev zajeta v posodobljenem seznamu terjatev in od pridobitve ločitvene pravice v njeno zavarovanje. Če je bila ločitvena pravica pridobljena bodisi zunaj izvršilnega postopka bodisi v izvršilnem postopku do začetka postopka poenostavljene prisilne poravnave (terjatev pa tudi ni zajeta v posodobljenem seznamu hkrati s tem, da je upnik v kvalificirani obliki podal soglasje k prestrukturiranju zavarovane terjatve), izvršilno sodišče opravi izvršbo za izterjavo celotne terjatve (2. točka 216. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 213. člena ZFPPIPP). Če upnik do začetka postopka poenostavljene prisilne poravnave ločitvene pravice še ni pridobil, (navadna) terjatev pa je tudi zajeta v posodobljenem seznamu, pa izvršbo utesni ter opravi samo prisilno izterjavo terjatve v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi (1. točka 216. člena ZFPPIPP v zvezi s 1. točko prvega odstavka 213. člena ZFPPIPP).

10. Nad dolžnikom se je s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. St... z dne 25. 4. 2017 začel postopek poenostavljene prisilne poravnave. Ta je bila potrjena s sklepom z dne 7. 9. 2017, ki je postal pravnomočen 23. 9. 2017.

11. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se izvršilni postopek nadaljuje za izterjavo celotne terjatve, saj je bil dne 7. 11. 2014 opravljen uspešen rubež premičnin. Res je, kot navaja sodišče prve stopnje v razlogih, izvršitelj sicer dne 27. 9. 2016 sodišču sporočil, da je iste premičnine zarubil drug izvršitelj v drugi zadevi in jih tam tudi že prodal, vendar pa je sodišče prve stopnje menilo, da utesnitev izvršbe ni možna, ker je bila ločitvena pravica pridobljena, četudi so bili kasneje predmeti, na katerih je nastala, prodani oziroma morebitna kasnejša prodaja zarubljenih predmetov ne pomeni, da ločitvena pravica na njih hkrati tudi ni bila pridobljena. Odločitev ni pravilna.

12. Višje sodišče ne soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je ločitveno pravico šteti za pridobljeno, s tem pa terjatev šteti za zavarovano v vsakem primeru, ko je upnik na dolžnikovem premoženju kadarkoli pred postopkom poenostavljene prisilne poravnave pridobil zastavno pravico, četudi zakon uporablja termin „pridobljena“ ločitvena pravica in izrecno ne določa, da mora le-ta do začetka postopka prisilne poravnave tudi obstati. Zastavna pravica lahko nastane in obstaja samo na premoženju, ki obstaja - v premoženjski sferi dolžnika - ob nastanku zastavne pravice, za zadostitev pogoju iz 2. točke prvega odstavka 216. člena ZFPPIPP pa mora obstajati tudi ob začetku (poenostavljene) prisilne poravnave (prim. smiselno Nina Plavšak, Nova pravila o razmerju med izvršilnim postopkom in postopkom zaradi insolventnosti ter druge pomembnejše novosti, Podjetje in delo 2010, št. 7 z dne 6. 10. 2010, str. 1231, GV Založba d.o.o., v zvezi s pridobitvijo ločitvene pravice na sredstvih pri organizacijah za plačilni promet). Pogoj pridobljene ločitvene pravice ni sam sebi namen, temveč je namen v tem, da ima upnik, ki ima terjatev zavarovano, boljši položaj, kot navadni upnik. Če (ker) so bile zarubljene stvari pred začetkom postopka poenostavljene prisilne poravnave že prodane, že pojmovno ni mogoče šteti, da je upnik tudi ob začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave imel zavarovano terjatev. Nekoč zarubljenih in kasneje že prodanih stvari ni mogoče zaradi poplačila upnikove terjatve prodati še enkrat – nikakršne take (prednostne poplačilne in ločitvene) pravice upnik ob začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave namreč ni več imel. To pa pomeni, da njegova terjatev takrat ni bila (več) zavarovana.

13. Po povedanem je pritožbi treba ugoditi, sklep pa v II. točki izreka razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v katerem naj sodišče prve stopnje presodi, ali se terjatev iz dane zadeve nahaja v posodobljenem seznamu terjatev in v tem primeru utesni izvršbo.

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je višje sodišče skladno s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridržalo za nov sklep.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 132, 132/2, 216, 216/1, 216/1-1, 221b, 221b/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
20.10.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQwNjU0