VSL Sklep Cst 289/2020

Jedro

Namen postopka osebnega stečaja je, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. Drugi namen vodenja postopka osebnega stečaja pa je, da se dolžniku odpustijo obveznosti. Če je predlog za odpust obveznosti dolžniku pravnomočno zavrnjen, s tem ni več pravnega interesa za vodenje postopka osebnega stečaja, saj v tem primeru eden od namenov vodenja postopka osebnega stečaja ne bi bil dosežen. Ob hkratni ugotovitvi sodišča, da iz končnega poročila izhaja, da ni stečajne mase, kar pomeni, da se ne bi dosegel niti drugi namen vodenja postopka osebnega stečaja, to je poplačilo upnikov, je pritožbeno izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se postopek osebnega stečaja konča brez razdelitve upnikom (1. točka), da se upravitelj G. D. razreši (2. točka), o tem, katere terjatve upnikov, ki so bile prijavljene v tem postopku, so priznane in o znesku teh terjatev, ki v tem postopku ni bil plačan, se odloči tako, ko je navedeno v seznamu neplačanih priznanih terjatev z dne 3. 7. 2020, ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa (3. točka), stečajni dolžnik pa mora upnikom plačati znesek neplačanih terjatev iz 3. točke tega izreka (4. točka).

2. Zoper sklep v celoti se pritožuje dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da njegovi pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadrži nadaljnje opravljanje dejanj v stečajnem postopku, za tem pa vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je odločitev iz izpodbijanega sklepa glede končanja postopka osebnega stečaja brez razdelitve upnikom sprejelo iz razloga, ker dolžnik nima premoženja in ker je bil njegov predlog za odpust obveznosti zavrnjen.

5. Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 29. 8. 2018 izdalo sklep o začetku postopka odpusta obveznosti (p. d. 86). Upnik banka A. d. d. je vložil ugovor proti odpustu obveznosti (p. d. 90), ki ga je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 29. 8. 2019 zavrnilo (p. d. 114). Proti sklepu se je upnik banka A. d. d. pritožil, Višje sodišče v Ljubljani pa je s sklepom Cst 499/2019 z dne 27. 11. 2019 njegovi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep v celoti spremenilo tako, da je postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo (p. d. 128).

6. S tem je odločitev o ustavitvi postopka odpusta obveznosti in zavrnitvi predloga dolžnika za odpust obveznosti postala pravnomočna, saj zoper njo ni več mogoče uporabiti rednih pravnih sredstev (319. člen ZPP v zvezi s prvi odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Namen postopka osebnega stečaja, ki izhaja iz prvega odstavka 382. člena ZFPPIPP je, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. Drugi namen vodenja postopka osebnega stečaja pa je, da se dolžniku odpustijo obveznosti (prvi odstavek 399. člena ZFPPIPP). Če je predlog za odpust obveznosti dolžniku pravnomočno zavrnjen, s tem ni več pravnega interesa za vodenje postopka osebnega stečaja, saj v tem primeru eden od namenov vodenja postopka osebnega stečaja ne bi bil dosežen. Ob hkratni ugotovitvi sodišča prve stopnje, ki je pritožba niti ne izpodbija, da iz končnega poročila izhaja, da ni stečajne mase, kar pomeni, da se ne bi dosegel niti drugi namen vodenja postopka osebnega stečaja, to je poplačilo upnikov, je pritožbeno izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

7. Na pravilnost take odločitve v pritožbi zatrjevano dejstvo, da dolžniku sklep višjega sodišča z dne 27. 11. 2019 (vsaj do vložitve te pritožbe) še ni bil „pravočasno“ vročen, nima pravno relevantnega vpliva. Iz podatkov spisa izhaja, da je bila vročitev sklepa z dne 27. 11. 2019 dolžniku dejansko opravljena dne 20. 7. 2020, vendar to na pravnomočnost tega sklepa ne vpliva. Odločitev višjega sodišča o pritožbi postane namreč pravnomočna z dnem izdaje njegove odločbe, ne pa z dnem vročitve odločbe pritožniku. Odločitev je pravnomočna tedaj, ko je ni mogoče več izpodbijati z rednim pravnim sredstvom. Nastop pravnomočnosti, ko stranka odločitve sodišča, ki izhaja iz sodne odločbe ne more več izpodbijati z rednim pravnim sredstvom, pa ne more biti odvisen od vročitve sodne odločbe stranki, pa čeprav ima ta nasproti strankam učinek šele od dneva, ko jim je vročena. Dolžnik v tem pritožbenem postopku zoper sklep o končanju postopka osebnega stečaja zato ne more več uspešno uveljavljati razlogov v zvezi z odpustom obveznosti, saj je odločitev o tem že pravnomočna. Vse dolžnikove pritožbene navedbe, ki se nanašajo na nepravilnost odločitve Višjega sodišča v Ljubljani Cst 499/2019 z dne 27. 11. 2019 so zato za ta postopek pravno irelevantne.

8. Pritožba je neutemeljena tudi v delu, ko zatrjuje, da mu je bilo zaradi opustitve vročanja sklepa višjega sodišča z dne 27. 11. 2019 onemogočeno uveljavljanje pravice do podaje predloga za začasno zadržanje nadaljnjega opravljanja dejanj v stečajnem postopku, zaradi česar je pritožnik sedaj pri pritožbenem sodišču podal tudi predlog za začasno zadržanje nadaljnjega opravljanja dejanj v stečajnem postopku. Predlaga, da pritožbeno sodišče počaka s svojo odločitvijo do dneva, ko bo znana odločitev neodvisnega organa o zakonitosti in utemeljenosti odločitve višjega sodišča z dne 27. 11. 2019, ker bo sicer dolžniku nastala nepopravljiva škoda. Dolžnik namreč zatrjuje svojo pravico, da o pravnomočni odločitvi sodišča, ko se izčrpajo vsa redna in izredna pravna sredstva odloča neodvisni organ, za kar je bil v tem postopku dolžnik prikrajšan. Pri tem dolžnik ne navede kateri je ta neodvisni organ, ki bo odločal o pravnomočni odločitvi višjega sodišča. Pritožbeno sodišče zgolj sklepa, da ima pritožnik v mislih Ustavno sodišče Republike Slovenije, vendar dolžnik v zvezi z tem ne zatrjuje nobenih ustreznih okoliščin, ki bi opravičevale morebitno odločitev pritožbenega sodišča o prekinitvi tega postopka. Zgolj nestrinjanje dolžnika z materialnopravno odločitvijo višjega sodišča v okviru sodne odločbe z dne 27. 11. 2019 pa iz že navedenih razlogov (pravnomočnost) ne more biti razlog za zadržanje (prekinitev) postopka osebnega stečaja oziroma odločanja v njem. Prav tako na to ne more vplivati opustitev vročitve spornega sklepa, saj je bila navedena procesna kršitev sanirana in bo dolžnik lahko zoper odločitev vložil pravno sredstvo, za katerega smatra, da ga še lahko uveljavlja.

9. Pritožbeno sodišče je s tem odgovorilo na vse pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Ker je pritožbeno sodišče vse pritožbene razloge zavrnilo kot neutemeljene, pri tem pa tudi ni našlo kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo stečajnega dolžnika kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (353. člen ZPP).

Datum zadnje spremembe:

12.10.2020

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 571/2014
• VSRS Sklep II Upr 83/2017
• VDSS sklep Pdp 129/2016