VSL Sodba II Cp 1061/2020

Jedro

Toženca sta dolžna izpolniti svojo obveznost, ki sta jo dogovorila s pogodbo o prevzemu dolga. Datum sklenitve pogodbe sicer ni bil napisan na njej, ga je pa sodišče prve stopnje na podlagi posredno relevatnih okoliščinah ugotovilo. Rok za plačilo se je iztekel 30 dan po prejemu poziva. Trditvam o roku izpolnitve toženca nista ugovarjala.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom in sodbo z dne 27. 1. 2020:

- zavrnilo ugovora tožencev zoper sklepa o začasni odredbi z dne 5. 11. 2019 in dne 13. 11. 2019,

- odločilo, da je dolžan vsak od tožencev tožniku v roku 15-ih dni plačati 39.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 7. 2019 dalje do plačila,

- odločilo, da sta dolžna toženca tožniku v roku 15-ih dni plačati stroške pravdnega postopka v višini 4.839,10 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne od prejema sodbe dalje do plačila.

2. Zoper sodbo se iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov pritožujeta toženca, ki pritožbenemu sodišču predlagata, da jo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, oziroma podredno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje (v obeh primerih s stroškovno posledico). V postopku sta zatrjevala, da so se pravdne stranke naknadno posebej ustno dogovorile, da je skrajni rok za izpolnitev njune obveznosti po pogodbi 15. 11. 2019 in da je bil dogovor glede naknadnega roka plačila sklenjen na podlagi dejstva, da sta izpolnila del svoje obveznosti v začetku septembra 2019 in upniku plačala denarni znesek 20.000,00 EUR. Zato upnikova pravica v času vložitve tožbe še ni zapadla in je tožba, ki je bila vložena 17. 9. 2019, preuranjena. Predlagala sta, da sodišče zasliši pričo A. A. Pritožba v nadaljevanju pojasnjuje, kaj je sodišče prve stopnje v obrazložitvi navedlo glede navedenega dokaznega predloga, in omenja, kaj je ob zaslišanju izpovedal P. P. Upoštevaje izpovedbo slednjega naj bi bilo toliko bolj evidentno, da je A. A. sodeloval ne samo v pogajanjih, ampak tudi v izvedbi dela dogovora, in bi zato lahko izpovedal o bistvenih okoliščinah in navedbah tožencev, to je, kdaj je bila pogodba dejansko sklenjena, in s tem odgovoril na vprašanje, kdaj je zapadla njuna obveznost, kot tudi o tem, ali mu je poznano, da so stranke kasneje sklenile dogovor glede odloga plačila dolga po pogodbi. Pričo A. A. sta predlagala v zvezi z okoliščinami sklenitve pogodbe, pri čemer sta izpostavila, da je bistvena okoliščina, kdaj naj bi bila pogodba sklenjena, saj je od tega odvisna tudi zapadlost terjatve. Zaključka sodišča, da naj bi bila pogodba sklenjena 15. 11. 2019 ni mogoče preveriti, še posebej, ker ni zaslišalo posrednika A. A., ki bi edini lahko nepristransko izpovedal o okoliščinah in datumu sklepanja pogodbe. Dejansko stanje naj bi bilo ugotovljeno zmotno in nepopolno, prav tako pa tudi enostransko v korist tožeče stranke in škodo tožene stranke. Materialnopravno je neutemeljen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da datum pogodbe ni bistvena sestavina pogodba, kar je še toliko bolj nerazumljivo v primeru, ko je bil rok izpolnitve tožencev v pogodbi določen v dnevih od sklenitve sporazuma. Pritožba izpostavlja, kaj sta ob zaslišanju izpovedala tožnik in P. P. Neprepričljiv je tudi zaključek sodišča, da toženca ne moreta prepričati, da sta s tožnikom zaradi sklenjenega dogovora o kasnejši dospelosti njunega dolga, slednjega že delno izpolnila in tožniku plačala 20.000,00 EUR. Takih zaključkov sodišča ni moč preveriti, zaradi česar naj bi bila sodba nezakonita. Sodišče protispisno zaključuje, da tožnik ni odstopil od pogodbe, pri čemer iz same pogodbe izhaja, da lahko upnik „odstopi“ od pogodbe in izterja izpolnitev dolga v denarju. To izhaja tudi iz dopisa z dne 20. 6. 2019. Prav tako ni jasno, zakaj naj bi rok za plačilo tekel po preteku 30 dni od tega poziva, saj tožeča stranka tudi sama ni navedla, v katerem roku naj toženca plačata zahtevani denarni znesek. Zato sodba ni zakonita niti v delu določitve teka zamudnih obresti. Tožnik tudi ni izkazal, kdaj naj bi tožena stranka prejela dopis z dne 20. 6. 2019. V tem delu naj bi bila sodba brez razlogov. Nepravilna naj bi bila tudi stroškovna odločitev, in sicer prvenstveno zato, ker bi moralo sodišče tožbeni zahtevek zavrniti. Poleg tega je nezakonito priznalo stroške za pripravo predloga za izdajo začasne odredbe, saj sta bila dva predloga popolnoma nepotrebna in bi upnik lahko navedel vse relevantne okoliščine v prvem predlogu za izdajo začasne odredbe.

3. Tožnik je predlagal zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zakaj ni moč slediti trditvam tožencev o naknadnem ustnem dogovoru pravdnih strank, v skladu s katerim naj bi bil skrajni rok za izpolnitev njune pogodbene obveznosti 15. 11. 2019 (in naj bi bila po njenem mnenju - zaradi nezapadlosti terjatve - obravnavana tožba vložena preuranjeno), je sodišče prve stopnje prepričljivo pojasnilo v točkah 14. – 17. obrazložitve izpodbijane sodbe. Pritožnika zgolj z vztrajanjem pri svojih trditvah v izpodbijane zaključke pomisleka ne porajata.¹ Neizkazana je nadalje pritožbena trditev o izpolnitvi dela obveznosti tožencev v višini 20.000,00 EUR (v septembru 2019), kar je prav tako (glej 27. in 28. točko obrazložitve izpodbijane sodbe) pojasnilo že sodišče prve stopnje.² Iz 2. in 7. člena pogodbe o prevzemu dolga in nadomestni izpolnitvi (glej prilogo A2; v nadaljevanju pogodba) je jasno razvidno, da sta toženca prevzela del dolga (427. - 431. člene OZ³) svojega sina (P. P.) napram tožniku, in sicer v znesku 78.000,00 EUR, ter da znesek v višini 20.000,00 EUR, katerega se je v 60-ih dneh od sklenitve pogodbe zavezal plačati njun sin (dolžnik), predstavlja preostali (ne-prevzeti) del dolga (glej 7. člen pogodbe).⁴

6. V 10. točki obrazložitve izpodbijane sodbe je (tudi upoštevaje načelo iz 11. člena ZPP⁵) pravilno pojasnjeno, da sodišča izvajajo dokaze, ki so potrebni oziroma relevantni za odločitev o zahtevku. Hkrati je sodišče prve stopnje konkretizirano pojasnilo, zakaj (z ozirom na izhodišča, ki jih je izpostavilo) ni zaslišalo s strani obeh pravdnih strank predlagane priče A. A. Pritožbeno poudarjanje, da naj bi bilo potrebno A. A. (ker naj bi sodeloval v pogajanjih in izvedbi dela dogovora) zaslišati, ker bi lahko izpovedal o tem, kdaj je bila pogodba dejansko sklenjena, oziroma odgovoril na vprašanje, kdaj je zapadla obveznost tožencev, in o tem, ali mu je poznano, da so stranke kasneje sklenile dogovor glede odloga plačila dolga po pogodbi, je v veliki meri (pre)splošno,⁶ v zadnjem delu⁷ celo „informativno“/hipotetično,⁸ predvsem pa (nedopustno) novo. Nobene od teh okoliščin, zaradi katerih naj bi jo bilo potrebno zaslišati in ki jih (sedaj) izpostavljata v pritožbi, namreč toženca ob predlaganem zaslišanju priče v prvi pripravljalni vlogi z dne 27. 1. 2020, niti na samem naroku za glavno obravnavo z istim datumom, nista omenjala. Ob tem, da v pritožbi zaključek sodišča prve stopnje o datumu sklenitve pogodbe označujeta kot nepreverljiv,⁹ in poudarjata, da naj bi o tem (pravem) datumu vedela izpovedati prej omenjena priča, pa toženca niti ne navedeta, kaj naj bi bil (po njunem mnenju) pravi datum njene sklenitve.¹⁰ Tudi iz tega razloga omenjene priče v tem oziru ne bi bilo moč zaslišati, saj bi šlo za izvajanje dokaza v informativen (torej nedopusten) namen. Da bi v konkretnem primeru za izvedbo takšnega dokaza obstajale utemeljene okoliščine, ni razvidno (izkazano).¹¹ Ker iz teh razlogov utemeljenosti zaključka sodišča prve stopnje, da priče ne zasliši, toženca ne omajeta, je pritožbeno poudarjanje, da je njun pooblaščenec na naroku dne 27. 1. 2020 grajal ne-izvedbo (zavrnitev) predlaganih dokaznih predlogov, brezpredmetno. Posledično to velja tudi za (sam po sebi presplošen) očitek, da naj bi bilo dejansko stanje s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno zmotno in nepopolno ter enostransko v korist tožeče stranke in škodo tožene stranke.

7. Z zaključkom (podanim v 12. točki obrazložitve izpodbijane sodbe), da datum pogodbe ni bistvena sestavina pogodbe, je sodišče prve stopnje izpostavilo „zgolj“ to, da odsotnost zapisa datuma na pisni pogodbi (kot je bilo to v konkretnem primeru) ne pomeni, da ta ni veljavno nastala. Da je datum sklenitve (lahko) pomemben (tudi) za ugotavljanje dospelosti pogodbenega zahtevka/terjatve (kot to zatrjuje pritožba), pa je jasno izpostavljeno v zadnjem delu besedila 12. točke obrazložitve izpodbijane sodbe. Prvostopenjsko sodišče je na podlagi (ostalih) dokazov¹² presojalo in ugotovilo, da je bila predmetna pogodba sklenjena dne 15. 4. 2019¹³ (glej 13. točko obrazložitve izpodbijane sodbe). Dejstvo, da ne tožnik in ne priča P. P. nista znala jasno (prepričljivo) pojasniti, kdaj je bila sklenjena, ne pomeni, da so okoliščine sklenitve pogodbe nejasne, in (še manj), kot to posplošeno očita pritožba, da sodišče prve stopnje teh okoliščin ni dovolj raziskalo.¹⁴ Omenjeno sodišče je v 13. točki pojasnilo, na podlagi katerih (posredno relevantnih) okoliščin,¹⁵ je lahko zaključilo, da je bil datum sklenitve 15. 4. 2019. Pravilnosti tega razlogovanja pritožba ustrezno (konkretno) niti ne oporeka (ga ne izpodbija).

8. Prav tako ne drži, da je tožnik (kakor bi bilo to moč razumeti iz pritožbenih navedb) odstopil od pogodbe o prevzemu dolga. Kot je to v 21. in 22. točki obrazložitve izpodbijane sodbe pojasnilo sodišče prve stopnje, jasno pa izhaja tudi iz njegovih dopisov tožencema z dne 20. 6. 2019 (priloga A9), je tožnik skladno z določbama 3.4. in 3.5. pogodbe (o prevzemu dolga in nadomestni izpolnitvi) odstopil „zgolj“ od dogovora o nadomestni izpolnitvi in od tožencev (v skladu s pogodbenim dogovorom) zahteval izpolnitev dolga s plačilom denarja. Zakaj je rok za to plačilo tekel 30 dni od prejema prej omenjenih pozivov (priloga A9), je sodišče prve stopnje (upoštevaje vsebino pozivov¹⁶) pojasnilo v 21. in 32. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Poleg tega je tožnik v tem oziru v tožbi podal trditve (o njunem prejemu dopisa/poziva dne 21. 6. 2019 in 30-dnevnem roku), ki jim toženca v postopku na prvi stopnji nista ustrezno (jasno/konkretno) ugovarjala (neprerekana/priznana dejstva - glej drugi odstavek 214. člena ZPP). Posledično je sodišče prve stopnje (glej 32. točko obrazložitve izpodbijane sodbe) upravičeno zaključilo, da sta toženca tožnikov poziv prejela 21. 6. 2019, da jima je rok za izpolnitev pretekel 21. 7. 2019 in da sta od naslednjega dne (22. 7. 2019) v zamudi. Sama okoliščina, da sta (oba) toženca poziva z dne 20. 6. 2019 prejela 21. 6. 2019, izhaja tudi povratnic v prilogi A10, prav tako pa (kot je bilo predhodno poudarjeno) toženca tožnikovih tožbenih trditev, da sta njegov dopis prejela 21. 6. 2019, v postopku na prvi stopnji nista (ustrezno) prerekala. Zato je pritožbeno oporekanje tem trditvam (in posledičnim ugotovitvam sodišča prve stopnje) z navajanjem, da je bil opomin (poziv) naslovljen izključno na drugo toženko¹⁷ novo in neupoštevno (prvi odstavek 337. člena ZPP), posplošeno zatrjevanje, da izpodbijana sodba nima razlogov in da je ni moč preveriti, pa neutemeljeno.

9. Ni moč slediti niti pritožbenim očitkom zoper stroškovno odločitev. Ker je sodišče prve stopnje (kot je pokazal ta pritožbeni preizkus) pravilno odločilo o glavni stvari, je tožencema utemeljeno (prvi odstavek 154. člena ZPP) v plačilo naložilo tožnikove stroške postopka na prvi stopnji. Pri tem je tožniku upravičeno priznalo nagrado za oba predloga podana v zvezi z zavarovanjem z začasno odredbo. Tožnik je glede razširitve zavarovanja z začasno odredbo v predlogu z dne 11. 11. 2019 podal razloge, prepričljivosti katerih pritožba z zatrjevanjem njegove nepotrebnosti in posplošenim poudarjanjem, da bi lahko vse relevantne okoliščine navedel v prvem predlogu (in da je bil nepazljiv), ne omaje.

10. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Glede na to, da toženca s pritožbo nista uspela, sama krijeta svoje stroške tega pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tudi tožnik sam nosi stroške nastale z vložitvijo odgovora na pritožbo, saj v njem podane navedbe niso v ničemer prispevale k predmetni odločitvi o njej (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Enako velja za (neizkazano in hkrati nebistveno) pritožbeno pojasnjevanje, da so se stranke med pogajanji dogovarjale, da naj bi toženca sredstva dobila drugje, uredila prepis parcele 10 ali nanj prenesla lastninsko pravico na drugem zemljišču ustrezne vrednosti.
² V tem okviru podani zaključki sodišča prve stopnje so jasni, zanje podani razlogi pa (zadosti) prepričljivi, zaradi česar (nekonkretiziranemu) pritožbenemu očitku o nepreverljivosti zaključkov in (posledični) nezakonitosti sodbe ni moč pritrditi.
³ Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 83/2001, s kasnejšimi spremembami.
⁴ Vse to sta ob svojem zaslišanju na naroku dne 27. 1. 2020 pojasnila tudi tožnik in priča P. P.
⁵ Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.
⁶ In sicer, da naj bi priča izpovedala o okoliščinah sklepanja pogodbe.
⁷ In sicer da bo priča povedala, če ji je poznano, da so stranke kasneje sklenile dogovor glede odloga plačila pogodbenega dolga.
⁸ Pritožba namreč ne trdi, da naj bi bilo priči dejstvo poznano, ampak, da se bo to izkazalo šele ob zaslišanju.
⁹ Kar ne drži. Sodišče je v zvezi s tem v 13. točki obrazložitve izpodbijane sodbe podalo jasne in prepričljive razloge.
¹⁰ V odgovoru na tožbo (sta v nasprotju s tem pritožbenim navajanjem) trdila (a jima tega ni uspelo izkazati), da je ostal zaradi dokončanja uskladitve obveznosti datum pogodbe „odprt“.
¹¹ Glej npr. odločbo III Ips 130/2009 z dne 29. 5. 2012.
¹² Pritožbena trditev, da naj bi tožnikov odgovor v zvezi z datumom pogodbe ob zaslišanju dne 27. 1. 2020 (češ da ne zna razložiti, zakaj na pogodbi v prilogi A2 ni datuma – glej l. št. 81), pomenil, da se je sprenevedal, je neizkazan (sploh upoštevaje okoliščine, kako se je pogodba sklepala, kot je to pojasnjeno v 14. točki obrazložitve izpodbijane sodbe), kar enako velja za sklep (ki ga očitno poskuša narediti pritožba), da naj bi to dokazovalo, da pogodba ni bila do konca usklajena.
¹³ In ni ugotovilo, da naj bi bilo to (kot se navaja v pritožbi) 15. 11. 2019.
¹⁴ Pri čemer se pritožba (posplošeno) sklicuje na dokazne predloge, ki naj bi jih pravdni stranki v tem oziru predlagali (sodišče prve stopnje pa jih ni izvedlo), ne da bi pojasnila, katere ima točno v mislih (glede razlogov za ne-izvedbo predlaganega zaslišanja priče A. A. glej razloge v 7. točki obrazložitve te sodbe).
¹⁵ V zvezi s čimer ni nekritično izhajalo (kot to izhaja pritožbe) iz tožnikove izpovedbe o datumu sklenitve.
¹⁶ Glej predzadnji in zadnji (vsebinski) odstavek obeh pozivov z dne 20. 6. 2019.
¹⁷ Kar tudi sicer ne drži.

Datum zadnje spremembe:

07.10.2020

Podobni dokumenti:

• VSC Sodba Cpg 39/2020
• VSL sodba I Cp 464/2015
• VSL sodba in sklep II Cp 2387/2014