VSL Sklep IV Cp 800/2020

Jedro

Glavni namen začasne odredbe z dne 14. 6. 2019 je zagotavljanje rednih in kontinuiranih stikov med mld. A. A. in tožencem. Denarna kazen pa je namenjena temu, da se kršitelja, ki se odločitve sodišča ne bi držal in bi (predvsem) preprečeval stike ali otroka s stika ne bi vrnil, z izrekom denarne kazni prisili k spoštovanju sprejete odločitve. Toženec tudi po oceni pritožbenega sodišča s tem, ko je tožnici predlagal zamenjavo dneva stika, ker je želel hčerko peljati na rojstni dan, ni ravnal v nasprotju z namenom začasne odredbe.

Prvostopenjsko sodišče je opravilo tehtanje med ogroženostjo hčerke v primeru začasne ukinitve stikov z očetom, in njeno ogroženostjo zaradi možnosti okužbe s korona virusom. Ugotovilo je, da toženec od 16. 3. 2020 dalje ni več opravljal del v gostinskem lokalu in da tudi tožnica ne živi v popolni izolaciji. K sprejeti odločitvi je pomembno vplivalo tudi mnenje sodne izvedenke klinične psihologije, ki je v zaslišanju 13. 2. 2020 zavzela jasno stališče, da trenutno ni čas za spreminjanje obsega stikov, ker bi to lahko vplivalo na že tako slabše psihično stanje deklice. Začasna ukinitev stikov bi bila za mld. hčerko obremenjujoča in ji ne bi bila v korist.

Dejstvo, da je sodišče prednostno obravnavalo tožničina predloga, ne pa še toženčevega, v katerem se zavzema za večji obseg stikov s hčerko, na izpodbijano odločitev nima vpliva. Takšno postopanje sodišča še ni razlog za nezakonitost oziroma nepravilnost sprejete odločitve.

Izrek

I. Pritožbi zoper sklepa z dne 25. 9. 2019 in 3. 4. 2020 se zavrneta ter se izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje potrdita.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v sklepu z dne 25. 9. 2019 zavrnilo tožničin predlog za izrek denarne kazni tožencu zaradi dne 2. 7. 2019 in 19. 7. 2019 izvršenih ravnanj. V sklepu z dne 3. 4. 2020 pa je zavrnilo tožničina predloga z dne 11. 2. 2020 in z dne 17. 3. 2020 za izdajo začasnih odredb.

2. Med pravdnima strankama poteka spor glede zaupanja A. A., rojene ..., v vzgojo in varstvo. Starša sta vložila vsak svojo tožbo, v kateri predlagata tudi ureditev stikov med otrokom in drugim staršem ter določitev preživnine.

3. Zoper sklep o zavrnitvi predloga za izrek denarne kazni ter sklep, s katerim sta bila zavrnjena predloga za izdajo začasnih odredb, vlaga tožnica pravočasni pritožbi.

4. Znatni del pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za izrek denarne kazni obsega grajo odločitve, zavzete v sklepu z dne 14. 6. 2019. Z začasno odredbo je sodišče omogočilo staršema, da lahko zaradi posredovanja nujnih informacij glede hčerke A. A. drug drugega pokličeta tudi po telefonu. Pritožnica meni, da je sprejeta odločitev v nasprotju z načelom ne bis in idem, saj je sklep z dne 14. 6. 2019 v popolnem nasprotju s predhodnim sklepom istega sodišča v zadevi V N 000/2019 z dne 12. 6. 2019. Ta tožencu zaradi njegovega nasilja prepoveduje navezovanje stikov s tožnico, in to na kakršen koli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo.

5. Sklep z dne 14. 6. 2019 pa ni predmet tega pritožbenega preizkusa. O njem se je pritožbeno sodišče že izreklo v sklepu z dne 20. 11. 2019, s katerim je odločitev v delu, ki ga izpostavlja pritožba, potrdilo.

6. Pritožbeno sodišče pritožb ne bo v celoti povzemalo, marveč se bo do odločilnih pritožbenih navedb opredelilo v ožjem delu obrazložitve.

7. Tožena stranka odgovora na pritožbi ni podala.

8. Pritožbi nista utemeljeni.

O pritožbi glede zavrnitve predloga za izrek denarne kazni

9. Sodišče prve stopnje je v sklepu z dne 14. 6. 2019 z začasno odredbo določilo (tudi) telefonske stike na način, da lahko toženec hčer pokliče med tednom na dan, ko nima stika, ob 19. uri, za vikend, ko nima stika, pa ob sobotah, prav tako ob 19. uri; vsakič v obsegu največ petnajst minut. Starša lahko v primeru, da gre za posredovanje nujnih informacij v zvezi s hčerko, drug drugega pokličeta po telefonu. Med drugim je bilo odločeno, da ta začasna odredba ne velja v času med 17. 7. 2019 in 24. 7. 2019 ter zadnjih štirinajst dni v mesecu avgustu. Za primer kršitve začasne odredbe je bila določena denarna kazen v znesku 500 EUR.

10. Toženec naj bi po zatrjevanju tožnice 2. 7. 2019 večkrat prekršil začasno odredbo s tem, ko ji je poslal SMS sporočilo, ki ni vsebovalo nujnih informacij v zvezi s hčerko¹. Začasno odredbo je po prepričanju tožnice kršil tudi s tem, ko je istega dne večkrat klical po 19. uri, čeprav telefonski stik za ta dan po začasni odredbi ni bil določen. Ponovno naj bi kršil začasno odredbo 19. 7. 2019, ko je na hčerkino telefonsko številko poslal SMS sporočilo².

11. Osrednji del pritožbe se dotika izrečenih ukrepov po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini v zadevi V N 000/2019 z dne 12. 6. 2019. Vendar pa morebitnih kršitev, ki bi se nanašale na citirano zadevo, tožnica ne more uveljavljati v okviru spora glede zaupanja skupnega otroka v varstvo in vzgojo, določitve stikov in preživnine.

12. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogovanju sodišča prve stopnje, da je glavni namen začasne odredbe z dne 14. 6. 2019 zagotavljanje rednih in kontinuiranih stikov med mld. A. A. in tožencem. Denarna kazen pa je namenjena temu, da se kršitelja, ki se odločitve sodišča ne bi držal in bi (predvsem) preprečeval stike ali otroka s stika ne bi vrnil, z izrekom denarne kazni prisili k spoštovanju sprejete odločitve. Toženec tudi po oceni pritožbenega sodišča s tem, ko je tožnici predlagal zamenjavo dneva stika, ker je želel hčerko peljati na rojstni dan, ni ravnal v nasprotju z namenom začasne odredbe. Nenazadnje je telefonski stik z njim prva vzpostavila hčerka, celotno dogajanje, ki ga je prvo sodišče natančno analiziralo, pa za samo odločitev (niti) ni bistveno. Bistveno je, da je toženec v telefonski komunikaciji tako 2. 7. 2019 kot tudi 19. 7. 2019, ko začasna odredba z dne 14. 6. 2019 ni veljala, poskušal s tožnico uskladiti stik. Zato ni utemeljenega razloga za izrek denarne kazni. Celo nasprotno. Pritožbeno sodišče pritrjuje oceni prvega sodišča, da bi izrek denarne kazni v takšnem primeru pomenil zlorabo tega instituta. Zato je bilo treba pritožbo glede (ne)izreka denarne kazni zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ( 2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O pritožbi zoper sklep z dne 3. 4. 2020

13. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo oba tožničina predloga za izdajo začasne odredbe. V prvem predlogu z dne 11. 2. 2020 je tožnica predlagala določitev stikov med mld. A. A. in tožencem pod nadzorom pristojnega CSD, in sicer vsako sredo od 14.45 do 16.45; stik vsako drugo soboto pa naj bi potekal od 10. do 18. ure, pri čemer toženec hčerko prevzame pri tožničini materi. V predlogu z dne 17. 3. 2020 pa je predlagala začasno prepoved/ukinitev stikov med A. A. in tožencem, in sicer najmanj do 7. 4. 2020, ko bi se iztekla predpisana tritedenska samoizolacija.

14. Pritožbeno sodišče v celoti sledi prepričljivo argumentirani odločitvi prvega sodišča. Odločitve o zavrnitvi predloga z dne 11. 2. 2020 pritožba vsebinsko niti ne izpodbija. Opozarja le na to, da sodišče prve stopnje še vedno ni odločilo o toženčevem predlogu za izdajo začasne odredbe z dne 13. 12. 2018. Odločilo pa je o kasnejših tožničinih predlogih za izdajo začasne odredbe, s čimer je kršilo zakon, in sicer drugi odstavek 11. člena ZIZ in 71.c člen Zakona o sodiščih (ZS).

15. Pritožba pravilno opozarja, da mora sodišče zadeve obravnavati po vrsti, kot jih je prejelo, razen če narava terjatve ali posebne okoliščine zahtevajo drugačen postopek. Vendar pa dejstvo, da je sodišče prednostno obravnavalo tožničina predloga, ne pa še toženčevega, v katerem se zavzema za večji obseg stikov s hčerko, na izpodbijano odločitev nima vpliva. Takšno postopanje sodišča še ni razlog za nezakonitost oz. nepravilnost sprejete odločitve. Tožničine pravice zaradi prednostne obravnave njenih predlogov za izdajo začasnih odredb niso bile prekršene, toženec pa odločitve niti ne izpodbija. Tudi sklicevanje na sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 37/2012 za odločitev v konkretni zadevi ni ustrezno, saj je zgrajena na povsem drugem temelju.

16. Sodišče prve stopnje se je konkretizirano opredelilo tudi do tožničinega predloga za najmanj tritedensko prepoved stikov med A. A. in tožencem. Povsem iz konteksta obrazložitve izpodbijanega sklepa je vzeta pritožbena navedba, da je kot utemeljenega štelo predlog za prepoved stikov, zato bi mu moralo ugoditi. Pritožba prezre, da je prvostopenjsko sodišče opravilo tehtanje med ogroženostjo A. A. v primeru začasne ukinitve stikov z očetom, in njeno ogroženostjo zaradi možnosti okužbe s korona virusom. Ugotovilo je, da toženec od 16. 3. 2020 dalje ni več opravljal del v gostinskem lokalu in da tudi tožnica ne živi v popolni izolaciji. K sprejeti odločitvi je pomembno vplivalo tudi mnenje sodne izvedenke klinične psihologije. Ta je v zaslišanju 13. 2. 2020 zavzela jasno stališče, da trenutno ni čas za spreminjanje obsega stikov, ker bi to lahko vplivalo na že tako slabše psihično stanje deklice. Začasna ukinitev stikov bi bila za mld. A. A. obremenjujoča in ji ne bi bila v korist.

17. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogovanju sodišča prve stopnje, da dokaz s pribavo zdravstvenega kartona na odločitev ne more imeti bistvenega vpliva, saj sodišče ne razpolaga s strokovnim znanjem za presojo zdravstvenih težav mld. A. A. Čeprav je v tovrstnih postopkih res poudarjeno preiskovalno načelo, kot pravilno opozarja pritožba, pa sodišče vendarle ni zavezano, da sledi vsakemu strankinemu predlogu. Ustrezna skrbnost sodišča pri presoji predloga je v zadostni meri izkazana že s tem, da je opravilo poizvedbe pri pediatrinji mld. A. A., ki njeno zdravstveno stanje pozna najbolj celovito. Obrazložitev sodišča je jasna in v zadostni meri upošteva konkretne okoliščine. Stiki so načeloma neomejeni, omejuje jih le otrokova korist ter dejstvo, da mora otrok enako kakovosten čas svojega življenja prebiti tudi z drugim od staršev. Prav poudarjena ranljivost mld. A. A. – tudi zaradi konfliktnega odnosa med pravdnima strankama – narekuje konstantnost stikov. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano odločitev potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

18. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

-------------------------------
¹ Poslal ji je tri SMS sporočila z vsebino: "Oj! ... a bi lahko sel jutri jaz iskat A. A. v vrtec, je povabljena na RD, pa je v cetrtek s teboj ..?", „Pridem jutri iskat v vrtec ..., lp" in "Enkrat ja, enkrat ne, a mi lahko ti poves??"
² "Zdravo! ... a bi bila lahko A. A. z menoj od 27.7.2019 – 7.8.2019, sporoči, lp."

Datum zadnje spremembe:

07.10.2020

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep IV Cp 66/2021
• VSL Sklep IV Cp 1372/2019
• VSL Sklep IV Cp 1514/2021