VSL Sklep Cst 227/2020

Jedro

Sklep o zavrnitvi predloga poenostavljene prisilne poravnave je bil objavljen na spletnih straneh AJPES 6. 3. 2020, rok za pritožbo pa je potekel 24. 3. 2020. Dolžnik je pritožbo oddal priporočeno na pošto 6. 4. 2020. Zadeve stečaja in prisilne poravnave so veljale kot nujne zadeve, v katerih roki tečejo, vse do 30. 3. 2020, ko je predsednik Vrhovnega sodišča RS odločil z Odredbo z dne 30. 3. 2020, da zadeve stečaja in prisilne poravnave (začasno) niso (več) nujne in da v teh zadevah roki ne tečejo. Ker se je v konkretnem primeru rok za pritožbo iztekel že pred 30. 3. 2020, Odredba predsednika Vrhovnega sodišča z dne 30. 3. 2020 za konkretni primer ni pomembna in se ne uporablja.

ZZUSUDJZ v zvezi s postopki, ki se vodijo po določbah ZFPPIPP določil, da sodišče ne glede na določbo tretjega odstavka 121. člena ZFPPIPP, obravnava tudi prepozne vloge strank, če je razlog za zamudo neposredno povezan z epidemijo virusne okužbe, pri čemer mora stranka ob vložitvi prepozne vloge izkazati razlog za zamudo.

Pritožnik je napisal v pritožbi, ki jo je sodišče prve stopnje zavrglo kot prepozno, da jo vlaga v roku za pritožbo. V pritožbi zoper sklep o zavrženju prepozne pritožbe pa ni navedel nobenega dejanskega razloga, ki bi mu zaradi epidemije onemogočil oddajo pritožbe na pošti do 24. 3. 2020. Sodišče nima v nobeni navedbi pritožnika opore za obravnavanje prepozne pritožbe v skladu z določbo 3.a člena ZZUSUDJZ.

Glede na navedeno je sklep o zavrženju prepozne pritožbe, ki ga je sprejelo sodišče prve stopnje, pravilen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje pritožbo dolžnika z dne 20. 3. 2020 (r. 43 - poslana priporočeno po pošti 6. 4. 2020) zoper sklep o zavrnitvi predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo z dne 6. 3. 2020 (r. 40) kot prepozno zavrglo.

2. Dolžnik se je zoper sklep pritožil. Uveljavljal je dva pritožbena razloga in sicer, da mu sodišče ni vročalo niti sklepa o zavrnitvi predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo, niti sklepa o zavrženju pritožbe zoper ta sklep in še, da zaradi višje sile, to je razglasitve epidemije koronavirusa v Republiki Sloveniji, po sprejeti pravni osnovi pristojnih organov, sodni roki niso tekli, tako tudi ne rok za pritožbo zoper sklep o zavrnitvi predloga poenostavljene prisilne poravnave.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Postopek poenostavljene prisilne poravnave je postopek zaradi insolventnosti, ki je urejen v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Vsak postopek zaradi insolventnosti zajema predhodni in glavni postopek zaradi insolventnosti (prvi odstavek 49. člena ZFPPIPP). Predhodni postopek zaradi insolventnosti se začne z vložitvijo predloga za začetek postopka (uvedba postopka zaradi insolventnosti). V njem sodišče odloči o začetku postopka. Glavni postopek zaradi insolventnosti pa se začne s sklepom, s katerim sodišče odloči o začetku postopka zaradi insolventnosti (četrti odstavek 49. člena ZFPPIPP). V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje na dolžnikov predlog dne 23. 8. 2019 izdalo sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave.

5. V predhodnem postopku zaradi insolventnosti se sodna pisanja ter pisanja strank vročijo strankam postopka (prvi odstavek 123. člena ZFPPIPP). Glede načina vročanja sodnih pisanj smiselno uporabljajo določbe ZPP o vročanju (prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP). V glavnem postopku zaradi insolventnosti pa ZFPPIPP določa drugačna pravila seznanitve strank s procesnimi dejanji sodišča in sicer z objavo na spletnih straneh AJPES (122. člen ZFPPIPP), razen v primeru izjem, ki jih določa zakon (drugi odstavek 123. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje se je v obrazložitvi sklepa glede na pravilno ugotovitev, da je bil sklep o zavrnitvi predloga poenostavljene prisilne poravnave izdan v glavnem postopku zaradi insolventnosti, pravilno sklicevalo na določbo drugega odstavka 123. člena ZFPPIPP o nevročanju spornega sklepa dolžniku, ki je ta ni uspel izpodbiti.

6. Sklep o zavrnitvi predloga poenostavljene prisilne poravnave je bil objavljen na spletnih straneh AJPES 6. 3. 2020, rok za pritožbo pa je potekel 24. 3. 2020. Dolžnik je pritožbo oddal priporočeno na pošto 6. 4. 2020. V vlogi je napisan kot datum sestave pritožbe 20. 3. 2020, ko je bila v Republiki Sloveniji že razglašena epidemija, ni pa bil še sprejet noben predpis, ki bi določal, da v zadevah stečaja in prisilne poravnave roki ne tečejo. Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), ki je bil sprejet 20. 3. 2020 (objavljen 28. 3. 2020 in začel veljati 29. 3. 2020, v nadaljevanju ZZUSUDJZ), je v 4. členu pooblastil predsednika Vrhovnega sodišča RS, da določene zadeve, ki so sicer v 83.a členu Zakona o sodiščih nujne zadeve, v času epidemije določi kot nenujne. Zadeve stečaja in prisilne poravnave so veljale kot nujne zadeve, v katerih roki tečejo, vse do 30. 3. 2020, ko je predsednik Vrhovnega sodišča RS odločil z Odredbo o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih iz razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ z dne 30. 3. 2020, da zadeve stečaja in prisilne poravnave (začasno) niso (več) nujne in da v teh zadevah roki ne tečejo. Ker se je v konkretnem primeru rok za pritožbo iztekel že pred 30. 3. 2020, Odredba predsednika Vrhovnega sodišča z dne 30. 3. 2020 za konkretni primer ni pomembna in se ne uporablja.

7. Glede na navedeno se izkaže, da je presoja sodišča prve stopnje, da se je rok za pritožbo iztekel 24. 3. 2020, ko so v postopku poenostavljene prisilne poravnave tekli roki, pravilna. Vprašanje je le, ali bi moralo sodišče glede na 3.a člen ZZUSUDJZ prepozno pritožbo, ki jo je dolžnik oddal priporočeno po pošti 6. 4. 2020, kljub temu vsebinsko obravnavati. ZZUSUDJZ je namreč v zvezi s postopki, ki se vodijo po določbah ZFPPIPP določil, da sodišče ne glede na določbo tretjega odstavka 121. člena ZFPPIPP, obravnava tudi prepozne vloge strank, če je razlog za zamudo neposredno povezan z epidemijo virusne okužbe, pri čemer mora stranka ob vložitvi prepozne vloge izkazati razlog za zamudo (3.a člen ZZUSUDJZ).

8. Pritožnik je napisal v pritožbi, ki jo je sodišče prve stopnje zavrglo kot prepozno, da jo vlaga v roku za pritožbo. V pritožbi zoper sklep o zavrženju prepozne pritožbe pa ni navedel nobenega dejanskega razloga, ki bi mu zaradi epidemije onemogočil oddajo pritožbe na pošti do 24. 3. 2020. Navedel je le, da bi jo oddal prej, če bi vedel za „zmotno stališče sodišča, da so po razglasitvi epidemije v postopku poenostavljene prisilne poravnave tekli roki“, medtem ko je sam prepričan, da rok za pritožbo zoper sklep, ki mu ni bil vročen, sploh še ni začel teči, oziroma podredno, da je začel teči šele po sprostitvi rokov maja 2020. Tako stališče pritožnika pa je glede na obrazloženo materialnopravno zmotno. Ob povedanem pa se tudi izkaže, da sodišče nima v nobeni navedbi pritožnika niti opore za obravnavanje prepozne pritožbe v skladu z določbo 3.a člena ZZUSUDJZ.

9. Glede na navedeno je sklep o zavrženju prepozne pritožbe, ki ga je sprejelo sodišče prve stopnje, pravilen (prvi odstavek 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Zato je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

06.10.2020

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep I Ips 31936/2014
• VSC sklep Kp 23/2001
• VSL Sklep I Cp 1442/2020