VSL Sklep I Cpg 330/2020

Jedro

V skladu z določbo 273. člena ZIZ izda sodišče za zavarovanje nedenarne terjatve vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja. V primeru, če predlagatelj predlaga katero od začasnih odredb, ki v zakonu niso naštete, mora sodišče opraviti še preizkus ustreznosti predlagane začasne odredbe v luči namena zavarovanja, ki naj se doseže z izdajo začasne odredbe. Ob tehtanju upnikove ustavne pravice do zasebne lastnine in dolžnikove do sodnega varstva pretehta slednja, saj ima pritožnik v primeru morebitnega izvršilnega ali stečajnega postopka možnost uveljavljati pravne ugovore, ki ga ščitijo pred morebitno zlorabo teh institutov s strani upnika.

Po mnenju pritožbenega sodišča namreč z začasno odredbo sodišče ne more stranke omejiti v njeni pravici, da o njenem zahtevku odloči sodišče, o čemer se je že izrekla sodna praksa.

Izrek

I. Pritožba upnika se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnik nosi svoje stroške postopka zavarovanja, dolžan pa je povrniti pritožbene stroške dolžnika v višini 147,86 EUR v roku 15 dni od prejema sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ki se glasi,

da se dolžniku Y. C. prepove, da na podlagi 11 aneksov k različnim posojilnim pogodbam, vsi z dne 6. 6. 2019, razen aneks št. 2 z dne 2. 10. 2015, št. 4 z 2. 10. 2015, št. 3 z dne 10. 9. 2019 v notarskem zapisu sporazuma o ustanovitvi devetih skupnih hipotek z dne 10. 9. 2019, vloži zoper upnika S. d.o.o. predlog za izvršbo za uveljavitev denarnih terjatev, ki izvirajo iz navedenih aneksov in posojilnih pogodb, da predlaga v svojo korist vpise skupnih hipotek, ustanovljenih s sporazumom o ustanovitvi devetih skupnih hipotek z dne 10. 9. 2019 v zemljiško knjigo ali predlaga izvršbo za poplačilo denarnih terjatev z vnovčenjem skupnih hipotek ali predlaga notarsko prodajo nepremičnin, na katerih so ustanovljene skupne hipoteke ali drugače razpolaga, izterjuje ali uveljavlja poplačilo katerekoli svoje terjatve, ki izvira iz zgoraj citiranih listin (I.1 točka izreka sklepa).

da se mu prepove vložitev predloga za začetek stečajnega postopka ali kateregakoli drugega postopka zaradi insolventnosti nad upnikom S. d.o.o. (točka 1.2. izreka slepa),

da se organizaciji za plačilni promet B. d.d. in S. d.d. prepove, da po nalogu dolžnika ali kogarkoli drugega s transakcijskega računa upnika S., izplača zneske denarnih terjatev, ki izvirajo iz prej navedenih listin katerikoli osebi, na katero bi dolžnik prenesel terjatve (točka 1. 3 izreka sklepa),

da se mu v primer kršitve prepovedi iz prejšnjih točk začasne odredbe izreče kazen v višini 100.000,00 EUR (1. 4. točka izreka sklepa),

da ima začasna odredba učinek sklepa o izvršbi in začne veljati takoj (1. 5. točka izreka).

V zadnjem odstavku izreka sklepa je sodišče prve stopnje odločilo še, da je upnik dolžan v roku 8 dni dolžniku povrniti 74,06 EUR stroškov postopka zavarovanja.

2. Zoper takšen sklep se je zaradi absolutno bistvenih kršitev določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja pritožil upnik in predlagal, da izpodbijani sklep višje sodišče razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, podrejeno pa, da ugodi pritožbi in izpodbijani sklep samo spremeni tako, da ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe. Priglasil je pritožbene stroške.

3. Na pritožbo je odgovoril dolžnik in predlagal, da jo višje sodišče zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje. Priglasil je pritožbene stroške

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Kot izhaja iz odločbe sodišča prve stopnje, je tožeča stranka 6. 6. 2020 pred naslovnim sodiščem vložila tožbo zaradi ugotovitve ničnosti aneksov in notarskega zapisa o sporazumu o ustanovitvi devetih skupnih hipotek z dne 10. 9. 2019 oziroma podrejeno zaradi razveljavitve aneksov in sporazuma, obenem pa podala predlog za izdajo začasne odredbe. Tožena stranka je v odgovoru na predlog za izdajo začasne odredbe navedla, da sta družbenika tožeče stranke oziroma upnika brata, da sta oba državljana Rusije, sporna razmerja pa so posledica njunega osebnega spora. Večinski družbenik tožeče stranke in njen zakoniti zastopnik je O. M. (51 % delež), manjšinski pa dolžnik - tožena stranka (49 % delež).

6. Sodišče prve stopnje je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo zaradi tega, ker predlagana sredstva zavarovanja niso dopustna.

7. Določba 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) določa, da sodišče izda začasno odredbo za zavarovanje nedenarne terjatve, če upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Upnik mora verjetno izkazati eno izmed naslednjih predpostavk: nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, ali da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode, ali da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku. V tem primeru gre za tako imenovano ureditveno ali regulacijsko začasno odredbo. Takšne odredbe so namenjene začasni ureditvi spornega pravnega razmerja (do pravnomočnosti sodne odločbe o glavni stvari), ravno zaradi tega pa terjajo zelo restriktiven pristop in so opravičljive le v primeru preprečitve nasilja ali nastanka težko nadomestljive škode. Sodišče prve stopnje je vsa te materialnopravna izhodišča pravilno ocenilo. V skladu z določbo 273. člena ZIZ izda sodišče za zavarovanje nedenarne terjatve vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja. Poleg začasnih odredb v zavarovanje nedenarne terjatve, ki jih našteva v točkah 1. do 5. prvega odstavka 273. člena ZIZ primeroma, ZIZ omogoča tudi izdajo vsake druge vrste začasne odredbe, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja (prvi odstavek 273. člena ZIZ). V primeru, če predlagatelj predlaga katero od začasnih odredb, ki v zakonu niso naštete, mora sodišče opraviti še preizkus ustreznosti predlagane začasne odredbe v luči namena zavarovanja, ki naj se doseže z izdajo začasne odredbe. Tak preizkus je sodišče prve stopnje opravilo in ga ustrezno obrazložilo.

8. Upnik v tej zadevi primarno zahteva, da sodišče dolžniku prepove, da na podlagi spornih aneksov in notarskega zapisa sporazuma vloži zoper upnika predlog za izvršbo ali predlaga izvršbo za poplačilo denarnih sredstev ali da prične zoper njega postopke zaradi insolventnosti. Višje sodišče v celoti soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, da pravica do vlaganja predlogov za izvršbo in predlogov za postopke zaradi insolventnosti predstavlja ustavno pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave Republike Slovenije), ki jo lahko omeji zgolj ustava ali zakon. Pritožnik se tako moti, ko navaja, da ravno ZIZ sodišču daje podlago, da odstopi od ustavne ureditve. Ob tehtanju upnikove ustavne pravice do zasebne lastnine in dolžnikove do sodnega varstva pretehta slednja, saj ima pritožnik v primeru morebitnega izvršilnega ali stečajnega postopka možnost uveljavljati pravne ugovore, ki ga ščitijo pred morebitno zlorabo teh institutov s strani upnika (dolžnika v tem postopku). Stališče pritožnika je pravno in življenjsko nevzdržno, saj bi tako lahko dolžniki z izdajo začasnih odredb upnikom onemogočali, da začenjajo izvršilne postopke ali postopke zaradi insolventnosti v zvezi z njihovimi terjatvami. Pritožbeno sodišče dodaja, da imajo dolžniki v postopkih zaradi insolventnosti in izvršilnih postopkih zadostne procesne varovalke, da v primeru slabovernosti upnikov ali pravnih pomanjkljivosti njihovih izvršilnih naslovov, le-te uveljavljajo.

9. Določba 71. člena ZIZ določa namreč, da sodišče lahko na dolžnikov predlog popolnoma ali deloma odloži izvršbo, če dolžnik izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku, v naslednjih primerih:

- če je zoper odločbo, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, vložil izredno pravno sredstvo;

- če je vložen predlog za vrnitev v prejšnje stanje v postopku, v katerem je bila izdana odločba, ki je bila podlaga za dovolitev izvršbe;

- če je vložena tožba za razveljavitev arbitražne odločbe, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba;

- če je vložena tožba za razveljavitev poravnave, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba;

- če je vložena tožba na neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, na podlagi katerega je bila dovoljena izvršba;

- če je dolžnik zoper sklep o izvršbi vložil ugovor;

- če je dolžnik vložil predlog za razveljavitev potrdila o izvršljivosti;

- če je izvršba odvisna od sočasne izpolnitve kakšne upnikove obveznosti, dolžnik pa je odrekel izpolnitev svoje obveznosti zaradi tega, ker upnik svoje ni izpolnil in tudi ni pokazal pripravljenosti, da jo sočasno izpolni;

- če je dolžnik ali udeleženec v postopku zahteval odpravo nepravilnosti, ki so bile storjene pri opravljanju izvršbe;

- če je dolžnik vložil predlog za zavrnitev izvršitve tuje odločbe, tuje poravnave ali tuje javne listine na podlagi Uredbe 1215/2012/EU ali Uredbe 606/2013/EU;

- če je dolžnik začel pravdo ali drug postopek zaradi nedopustnosti izvršbe (59. in 60. člen ZIZ).

10. V postopku zaradi insolventnosti ima dolžnik možnosti, da v predhodnem postopku pred začetkom stečajnega postopka ugovarja tako procesni legitimaciji upnika (torej njegovi terjatvi) kot tudi sami domnevni insolventnosti (55. in 14. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ZFPPIPP).

11. Glede na opisano ureditev izvršilnih in stečajnih postopkov višje sodišče zaključuje, da ne drži pritožnikovo zatrjevanje, da v primeru izvršilnega ali stečajnega postopka nima procesnih kavtel, ki bi v primeru, da dolžnik sproži izvršilni ali stečajni postopek na podlagi spornih pravnih poslov obranile njegovo premoženje, če bo s svojo tožbo na ugotovitev oziroma podrejeno razveljavitev notarskega zapisa in aneksov uspešen.

12. Po mnenju pritožbenega sodišča namreč z začasno odredbo sodišče ne more stranke omejiti v njeni pravici, da o njenem zahtevku odloči sodišče, o čemer se je že izrekla sodna praksa.¹ Glede na navedeno pritožbeni razlogi v tej zvezi niso utemeljeni.

13. Če pa pritožnik meni, da je zoper dolžnika potrebno sprožiti še druge postopke (npr. kazenske zaradi po njegovem mnenju podanega suma kaznivih dejanj, med njimi je tudi kaznivo dejanje zlorabe izvršbe in povzročitev stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem) pa ima pritožnik vse možnosti, da ustrezno ukrepa.

14. Glede navedb upnika, da je kršena mednarodna pogodba med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o vzpodbujanju in medsebojni zaščiti naložb pa pritožnik le pavšalno navaja, da je Republika Slovenija dolžna zagotoviti učinkovito sodno varstvo oziroma popolno pravno zaščito sredstev upnika. Kot navedeno pod točko 11. te obrazložitve v konkretnem primeru slovenski pravni red (citirane določbe ZIZ in določbe ZFPPIPP) v primeru, da bi eventuelno prišlo do izvrševanja po mnenju tožeče stranke spornega notarskega zapisa in aneksov k posojilnim pogodbam, slovenski pravni red pritožniku nudi zadostno pravno zaščito.

15. Glede kršitve načela kontradiktornosti, da sodišče ni vročalo odgovora dolžnika upniku, pa pritožbeno sodišče odgovarja, da so naziranja sodišča prve stopnje takšne narave, da gre za poznavanje prava in ne gre za dejstva, na katera ne bi mogel pritožnik odgovoriti. Postopek za izdajo začasne odredbe je hiter in v tem primeru je šlo pri predlaganih sredstvih zavarovanja za očitno neprimerna sredstva, zato je sodišče pravo razlagalo v skladu s sodno prakso. Glede kršitve pravice do izjave glede pravnega naziranja pritožnika glede dopustnosti načina začasnega zavarovanja, pa pritožbeno sodišče odgovarja, da je imel upnik možnost v pritožbi odgovoriti na pravne trditve dolžnika stranke in je višje sodišče nanje odgovorilo, tako njegova pravica do izjave ni bila kršena. Drugačna bi lahko bila situacija, če bi šlo za trditve dejanske narave, na katere pritožnik ne bi mogel odgovoriti in bi sodišče prve stopnje nanje oprlo svojo odločitev, višje sodišče pa jih ne bi smelo upoštevati, ker bi bil pritožnik z njimi prekludiran (točno takšne so okoliščine primera v zadevi VSL II Cp 2748/2012, ki jo citira pritožnik). Vendar, kot rečeno, v tem primeru ni šlo za tako situacijo in je bil pritožnik glede pravnih naziranj slišan in je višje sodišče nanje odgovorilo. Z dejanskimi trditvami se sodišču prve stopnje ni bilo treba ukvarjati, ker so bila predlagana sredstva zavarovanja neprimerna in tako ni kršilo pritožnikove pravice do izjave.

16. Glede nedoločnosti zahtevka, da je sodišče dolžno izdati vsako začasno odredbo, pa pritožbeno sodišče odgovarja, da seveda to ne drži. Kot je bilo že navedeno, mora biti sredstvo zavarovanja v skladu s tretjim odstavkom 3. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), primerno in je treba z njim doseči namen zavarovanja.²

17. Glede opozorila pritožnika na Odredbo Predsednika VS RS z dne 13. 3. 2020 in 31. 3. 2020 ter aktualno situacijo Covid-19, so te navedbe nerelevantne, saj je Vlada RS v Uradnem listu RS, št. 68/2020 izdala Odlok, s katerim je z dnem 31. 5. 2020 preklicala epidemijo nalezljive bolezni SARS, COV-2 (Covid-19) - koronavirus.

18. Pritožbeno sodišče je odgovorilo na pravno odločilne pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena ZPP). V kolikor pritožnik morebiti na kakšno pritožbeno navedbo ni dobil izrecnega odgovora, ta izhaja iz konteksta celotne obrazložitve, kar zadošča, saj lahko iz obrazložitve te odločbe v zadostni meri spozna, kateri razlogi so vodili pritožbeno sodišče k njegovi odločitvi.³

19. Ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev ter pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

20. O stroških pritožbenega postopka v zvezi s pritožbo zoper sklep je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. člena, prvim odstavkom 154. člena in 155. členom ZPP ter v času vložitve tožbe veljavno Odvetniško tarifo, upoštevajoč vrednost točke 0,60 EUR. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti svoje stroške tega pritožbenega postopka in povrniti toženi stranki njene stroške pritožbenega postopka. Ti obsegajo nagrado za odgovor na pritožbo v višini 200 točk oz. 120,00 EUR (tar. št. 27 OT) in materialne stroške v višini 2% od nagrade (11. člena OT), kar znaša 2 točki oz. 1.20 EUR in 22% DDV, kar vse skupaj znaša 147,86 EUR.

-------------------------------
¹ Sodna praksa je že zavzela stališče v primeru izvršbe na podlagi menice, da prepoved vložitve izvršbe na podlagi menice kot verodostojne listine ni primerno sredstvo zavarovanja terjatve na ničnost menice in menične izjave in sicer zato ne, ker so izdajatelju menice, zoper katerega je predlog za izvršbo na podlagi menice vložen, v postopku zagotovljene vse procesne pravice, da zoper dolžnika uveljavi vse menične ugovore, v kolikor pa bo upnik temeljil zahtevek na poroštvu ali na drugi pravni podlagi, tudi ugovore iz temeljnega razmerja, na katere se je upnik v tem postopku prav tako skliceval. VSL sklep I Cpg 674/2016, in podobno: VSL I Cpg 235/2013, VSL I Cpg 488/2017, I Cp 1195/2017.
² Glej sodno prakso VSK sklep I Cpg 195/2006.
³ Prim sklep Ustavnega sodišča opr. št. Up-429/01-5 z dne 24. 6. 2003 in sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. III Ips 3/2014 z dne 11. 11. 2014 in III Ips 84/2017 z dne 22. 5. 2018.

Datum zadnje spremembe:

06.10.2020

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cpg 434/2019
• VSC sklep Cpg 371/2013
• VSK sklep Cpg 139/2014