<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep PRp 116/2020

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Oddelek za prekrške
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2020:PRP.116.2020
Evidenčna številka:VSL00036180
Datum odločbe:30.07.2020
Senat, sodnik posameznik:Živa Bukovac (preds.), Boštjan Kovič (poroč.), Elizabeta Žgajnar
Področje:PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
Institut:nezakoniti dokazi - izločitev dokazov - izločitev sodnika - seznanitev sodnika z nedovoljenimi dokazi

Jedro

ZP-1 ne vsebuje določb, ki bi predpisovale, da se morajo nedovoljeni dokazi izločiti iz spisa (ekskluzijska pravila), prav tako tudi določba o razlogih za izločitev sodnika sodnikovo seznanitev z nedovoljenimi dokazi ne določa kot izločitveni razlog.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Mladoletnik ne plača stroškov postopka.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Novem mestu je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog mladoletnikove zakonite zastopnice za izločitev nedovoljenih dokazov in sicer zapisnika o ogledu kraja nesreče, fotografij prometne nesreče II. kategorije, zapisnika o izjavi priče z dne 30. 9. 2019 in dokumenta zdravstvene ustanove. V razlogih je navedlo, da Zakon o kazenskem postopku (ZKP) v drugem in tretjem odstavku 148. člena zbiranja informacij in obvestil ne omejuje le na polnoletne osebe, niti ne predpisuje navzočnosti staršev oziroma skrbnika, kadar policisti zbirajo informacije in obvestila od mladoletne osebe, zato policisti mladoletnika pred pričetkom zbiranja obvestil niso bili dolžni poučiti o pravicah osumljenega v skladu s četrtim odstavkom 148. člena ZKP in o tem obvestiti njegove starše. Sodišče se v razlogih sklepa (točka 6 obrazložitve) sklicuje na stališče Višjega sodišča v Ljubljani (sklep V Kp 41169/2014 z dne 11. 5. 2016), da Zakon o prekrških (ZP-1) storilcu oziroma osumljencu prekrška ne daje enakih pravic in pravnih jamstev, kot jih ZKP določa za storilca oziroma osumljenca kaznivega dejanja.

2. Proti sklepu vlaga mladoletnikova zakonita zastopnica pravočasno pritožbo. Uveljavlja, da prekrškovni postopek do sedaj ni bil zakonit in posledično so zbrani dokazi nezakoniti in nedopustni. Ker ZP-1 sodišču prepoveduje opreti odločbo o prekršku na dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ali na dokaz, na katerega se po določbah tega zakona ne more opirati, predlaga, da sodišče izloči tako pridobljene dokaze in izda sklep o ustavitvi postopka o prekršku zaradi pomanjkanja dokazov. Določbe ZP-1 in ZKP je treba presojati z vidika istih členov Ustave RS in določb Evropske konvencije o človekovih pravicah.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi predloga mladoletnikove zakonite zastopnice za izločitev dokazov je pravilna, vendar iz drugih razlogov, kot jih je navedlo sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa.

5. Podobno kot ZKP tudi Zakon o prekrških (ZP-1) kot sistemski zakon, ki ureja postopek o prekršku, sicer razlikuje med dvema vrstama prepovedanih dokazov in sicer med dokazi, ki so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ter dokazi, za katere je v ZP-1 izrecno določeno, da se sodba oziroma odločba o prekršku nanje ne sme opirati. Vendar ZP-1, v nasprotju z ZKP ne vsebuje določb, ki bi predpisovale, da se morajo nedovoljeni dokazi izločiti iz spisa (ekskluzijska pravila), prav tako tudi določba o razlogih za izločitev sodnika sodnikovo seznanitev z nedovoljenimi dokazi ne določa kot izločitveni razlog, kot to določa 2. točka drugega odstavka 39. člena ZKP, kar pravilno navaja tudi pritožba. ZP-1 pa nedovoljene dokaze navaja med razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo v hitrem postopku (četrta alineja 62. člena ZP-1) in razlogi za vložitev pritožbe zoper prvostopenjsko sodbo o prekršku (6. točka prvega odstavka 155. člena ZP-1).

6. Ker torej ZP-1 nima določb o izločitvi nedovoljenih dokazov iz spisa, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve tako ne vplivajo pritožničine navedbe glede določb 148. člena ZKP o zbiranju obvestil in informacij ter navedbe o obveznosti upoštevanja določb procesne zakonodaje, ki ureja položaj mladoletnika v policijskem postopku, pa tudi ne navedbe, da konkretna zadeva ni identična zadevi iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani V Kp 41169/2014 z dne 11. 5. 2016.

7. Glede na navedeno je višje sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in je potrdilo izpodbijani sklep.

8. Sodišče prve stopnje pa sklepa, ki ga bo izdalo v postopku proti mladoletniku, ne bo smelo opreti na dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali na dokaz, na katerega se po določbah ZP-1 ne more opirati, sicer bo podana absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 6. točke prvega odstavka 155. člena v zvezi s 168. členom ZP-1.

9. Mladoletnik ne plača sodne takse kot stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 147. člena v zvezi s prvim odstavkom 187. člena ZP-1).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o prekrških (2003) - ZP-1 - člen 62, 62-4, 155, 155/1, 155/1-6, 168

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
30.09.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQwMzYy