VSL Sodba II Cp 906/2020

Jedro

V postopku v sporih majhne vrednosti mora toženec navesti vsa dejstva in predlagati vse dokaze v odgovoru na tožbo (451. člen ZPP). V pripravljalni vlogi lahko toženec nato odgovori le na navedbe tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi (četrti odstavek 452. člena ZPP). To pomeni, da toženec na naroku za glavno obravnavo ne more navajati dejstev in predlagati dokazov. Neodločilne so zato pritožbene navedbe toženca, da je na naroku podal navedbe o povrnitvi stroškov za izgradnjo optičnega omrežja s strani tožeče stranke.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da je toženec dolžan tožeči stranki plačati 1.190,91 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 10. 2018 dalje. Sklenilo je, da je toženec dolžan tožeči stranki povrniti 700,94 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Toženec v pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da je na naroku za glavno obravnavo navedel, da mu je tožeča stranka dolžna povrniti stroške za izgradnjo optičnega omrežja. S tožečo stranko bi zato morala skleniti poračun. Na naroku je podal tudi navedbe glede sklenjenega dogovora med pravdnima strankama. Ker sodišče na naroku ni upoštevalo njegovih navedb, je dobil občutek, da sodnica vodi narok v korist tožeče stranke.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavanem primeru gre za spor majhne vrednosti, v katerem so pritožbeni razlogi omejeni. Sodba, izdana v takem postopku, se sme izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Sodišče druge stopnje je posledično vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Izjemo predstavlja zgolj položaj, ko je sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovilo dejansko stanje (drugi odstavek 458. člena ZPP), vendar je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi pravilno uporabilo materialno pravo.

6. V postopku v sporih majhne vrednosti mora toženec navesti vsa dejstva in predlagati vse dokaze v odgovoru na tožbo (451. člen ZPP). V pripravljalni vlogi lahko toženec nato odgovori le na navedbe tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi (četrti odstavek 452. člena ZPP). To pomeni, da toženec na naroku za glavno obravnavo ne more navajati dejstev in predlagati dokazov. Neodločilne so zato pritožbene navedbe toženca, da je na naroku podal navedbe o povrnitvi stroškov za izgradnjo optičnega omrežja s strani tožeče stranke. Prav tako je posledično (in tudi sicer) neutemeljen smiselni pritožbeni očitek o pristranskosti sodnice, ker ni upoštevala toženčevih navedb, podanih na naroku za glavno obravnavo.

7. Upoštevaje pravočasno podano trditveno podlago toženca je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku na plačilo 1.190,91 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Kot je obrazložilo že sodišče prve stopnje, toženec višini posameznega računa ni konkretizirano nasprotoval, prav tako je podal le pavšalne navedbe glede reklamacijskega postopka ter glede očitanega nepravilnega zaračunavanja storitev. Toženec tudi ni postavil pobotnega ugovora ali nasprotne tožbe glede pavšalno zatrjevanega dogovora o pobotanju stroškov, ki naj bi jih imel z izgradnjo optičnega omrežja. Posledično so vse pritožbene navedbe v zvezi s tem neutemeljene.

8. Pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9. V sporu je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala višja sodnica posameznica.

Datum zadnje spremembe:

30.09.2020

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba I Cp 70/2020
• VSL sodba II Cp 2789/2009
• VSK sodba Cpg 254/2008