VSL Sklep I Cp 1209/2020

Jedro

Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki, da sodišče ni preverilo, ali bi bilo nasprotnemu udeležencu mogoče zagotoviti druge – blažje oblike pomoči (zdravljenje na odprtem oddelku, ambulantno zdravljenje ali v nadzorovani ambulanti). Tudi v zvezi s tem je treba opozoriti na okoliščino, da je nujnost nadaljnjega zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom izhajala že iz predloga psihiatrične bolnišnice, ki trenutno že izvaja tako obliko zdravljenja na podlagi prejšnjega sklepa sodišča. To dopušča oceno, da druge – milejše oblike pomoči za nasprotnega udeleženca trenutno še vedno niso primerne. Oporo za tak zaključek je imelo sodišče prve stopnje tudi v jasnem in strokovno argumentiranem izvedeniškem mnenju, ki mu pritožnica ni nasprotovala. Iz njega namreč izhaja, da nasprotni udeleženec kljub že izvedenemu zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom še vedno potrebuje stalni nadzor, saj gre za bolj trdovratno fazo bolezni, kot je to običajno.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je sprejem na zdravljenje oziroma podaljšanje zadržanja nasprotnega udeleženca na oddelku pod posebnim nadzorom brez sklepa sodišča, ki ga je izvedla Psihiatrična bolnišnica X., utemeljen. Odločilo je, da se nasprotni udeleženec zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice X. do 8. 8. 2020 ter da se stroški postopka krijejo iz proračuna sodišča.

2. Zoper sklep vlagata pritožbo nasprotni udeleženec in postavljena odvetnica.

3. Nasprotni udeleženec v svoji vlogi navaja, da se strinja z odlogom. Zaprosil bi le za odpust na dan 5. 8. 2020, ker ima 6. 8. 2020 rojstni dan in bi ga rad praznoval v družinskem krogu. Do takrat se bo v psihiatrični bolnici trudil, da bo vestno izpolnjeval predpise in zakone.

4. Odvetnica v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP¹ v zvezi z 42. členom ZNP-1² in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr.³ Predlaga razveljavitev (prav: spremembo) sklepa tako, da se pridržanca izpusti iz zaprtega oddelka, podrejeno se zavzema za razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovni postopek.

Po pritožbenem mnenju nista izpolnjena dva od potrebnih pogojev iz 39. člena ZDZdr za zdravljenje pridržanca v oddelku pod posebnim nadzorom brez njegove privolitve. Ni izkazano, da bi zaradi duševne bolezni ogrožal svoje ali tuje življenje oziroma zdravje ali povzročal sebi ali drugim hudo premoženjsko škodo. Tega pogoja sodišče ne obrazloži, sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so nejasni. Sodišče zgolj prepiše mnenje izvedenca, vendar ga ne preveri in ne konkretizira. Iz mnenja izvedenca izhaja, da je nevarnost le potencialna, in nekonkretizirana. Ni podprta s preteklimi dogodki ali pridržančevimi sedanjimi ravnanji v psihiatrični bolnišnici, ki bi kazala na izrazito agresivnost. Nasprotno, iz njegovega zaslišanja in mnenja izvedenca je razbrati, da pridržanec ni agresiven in je z vsem zadovoljen, le domov bi šel rad. Tudi iz zdravstvene dokumentacije ni razvidno, da bi bil med zdravljenjem agresiven. Zato je pravno zmoten ali vsaj preuranjen zaključek sodišča, da je ta pogoj podan. Zgolj potencialna, nekonkretizirana nevarnost ne zadošča za tak zaključek.

Prav tako pritožnica meni, da ni podan pogoj po prvem odstavku 39. člena ZDZdr, da vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. Tudi tega pogoja sodišče ne preveri, ampak le na kratko prepiše zakonsko dikcijo, medtem ko iz zapisnika razgovora s pridržancem izhaja, da slednji redno jemlje zdravila in s tem nima težav. Pohvali tudi odnos do zdravnikov in zdravstvenega osebja ter pove, da hodi redno na sprehod. Tudi izvedenec ne ugotavlja, da bi pridržanec kakorkoli odklanjal zdravila ali zdravljenje. Po mnenju odvetnice zato ni nobenega razloga za zaključek, da je nujno zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom. Odločitev je neobrazložena in ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. Iz podatkov spisa in razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje 3. 7. 2020 prejelo predlog Psihiatrične bolnišnice v X. za podaljšanje zadržanja nasprotnega udeleženca v oddelku pod posebnim nadzorom, v katerem je bil na podlagi sklepa sodišča prve stopnje Pr 123/2020 z dne 24. 6. 2020, s katerim je bilo odločeno, da se na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice X. zadrži do 8. 7. 2020. Po ugotovitvi, da je predlagatelj zamudil rok za podajo predloga za podaljšanje zadržanja v oddelku pod posebnim nadzorom, ki je določen v prvem odstavku 70. člena ZDZdr⁴, je štelo predlog za nov nov predlog po 53. členu ZDZdr. Obravnavalo ga je celovito na podlagi celotne zbrane procesne dokumentacije in upoštevajoč vse posebne procesne zahteve (postavitev odvetnika po uradni dolžnosti, obvezno sodelovanje izvedenca medicinske stroke in nasprotnega udeleženca v postopku, hitrost postopka). Na naroku je vpogledalo sprejemni zapisnik o sprejemu na zdravljenje 21. 6. 2020 – z zadnjim zapisom z dne 3. 7. 2020, postavilo istega izvedenca, ki je podal izvedeniško mnenje že ob izdaji sklepa Pr 123/2020 z dne 24. 6. 2020, ter v prisotnosti postavljene odvetnice ponovno zaslišalo nasprotnega udeleženca.

7. Po tako izvedenem dokaznem postopku je ugotovilo, da so (še vedno) podani vsi materialnopravni pogoji iz 39. člena ZDZdr za nadaljnje zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve za dodatno obdobje enega meseca – do 8. 8. 2020. Pritožbeno sodišče njegovo dokazno oceno in ugotovitev o izpolnjenosti vseh zakonskih pogojev za nadaljnje zadržanje sprejema, saj ima oporo v pravilno ocenjenem procesnem gradivu.

8. Materialnopravni pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve in pred izdajo sklepa sodišča so identični kot za podaljšanje zadržanja v oddelku pod posebnim nadzorom. Podani morajo biti vsi pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve, ki jih določa 39. člen ZDZdr.⁵ Čeprav so razlogi sklepa res izredno skopi, ne drži, da bi sodišče zgolj prepisalo in se naslonilo na izvedeniško mnenje. Res mu je v celoti sledilo. V postopku ob njegovem podajanju postavljena odvetnica nanj ni imela nikakršnih pripomb. Sodišče ga je pravilno ocenilo v povezavi z drugimi dokazi: z zaslišanjem nasprotnega udeleženca ter s sprejemnim zapisnikom z dne 21. 6. 2020, z zadnjim zapisom z dne 3. 7. 2020, kar je pojasnilo v razlogih na strani 3 izpodbijanega sklepa. V mnenju izvedenca je imelo zanesljivo podlago za zaključek, da je pri nasprotnem udeležencu podana duševna motnja (bipolarna efektivna motnja), ki je trenutno v manični fazi, da je nasprotni udeleženec kljub že prestanemu dosedanjemu zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve še vedno pod izrazitim bolezenskim vplivom, ki brez ustrezne terapije in zlasti stalnega nadzora pri tovrstni bolezni hitro pripelje do konfliktov, v katerih so take osebe izrazito agresivne, ker ne zmorejo imeti v oblasti svojega ravnanja. Drži, da ni bilo podatkov o morebitni agresivnosti oziroma nevarnosti nasprotnega udeleženca v času zdravljenja, ki je doslej na podlagi sklepa sodišča trajalo nekaj več od enega meseca. Vendar je treba v obravnavanem primeru upoštevati vse okoliščine: da je bil nasprotni udeleženec zaradi neposrednega ogrožanja samega sebe in drugih, ki je bilo posledica njegove bolezni, in opuščenega jemanja zdravil na prostosti, sprejet na zdravljenje na podlagi sklepa sodišča z dne 24. 6. 2020, da to zdravljenje za zdaj še ni prineslo takega izboljšanja, da bi pri njem doseglo dovolj utrjeno kritičnost do svojega stanja in obvladovanje svojih ravnanj ter da narava njegove bolezni brez ustrezne terapije in stalnega nadzora lahko povzroči pri bolni osebi izrazito agresivnost. Ob konkretno že izkazanih agresivnih ravnanjih, ki so bila razlog za sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa z dne 24. 5. 2020 in so opisana v sprejemnem zapisniku z dne 21. 6. 2020, ki ga je vpogledalo sodišče tudi v tem postopku (heteroagresivnost do natakarice, ki mu ni hotela postreči s pivom, in nevarna vožnja s hitrostjo 180 km/h, ugotovljena tik pred sprejemom na prisilno zdravljenje), in o katerih je bil nasprotni udeleženec ponovno vprašan v tem postopku, in jih ni zanikal, izvedenec pa je ugotovil, da do njih še vedno ni ustrezno kritičen, je pritožbeno naziranje, da pri njem ni nevarnosti ogrožanja sebe in drugih, oziroma da je ta le potencialna in ne dovolj konkretizirana, zmotno. Nasprotna ugotovitev sodišča prve stopnje pa je pravilna.

9. Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki, da sodišče ni preverilo, ali bi bilo nasprotnemu udeležencu mogoče zagotoviti druge – blažje oblike pomoči (zdravljenje na odprtem oddelku, ambulantno zdravljenje ali v nadzorovani ambulanti). Tudi v zvezi s tem je treba opozoriti na okoliščino, da je nujnost nadaljnjega zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom izhajala že iz predloga psihiatrične bolnišnice, ki trenutno že izvaja tako obliko zdravljenja na podlagi prejšnjega sklepa sodišča. To dopušča oceno, da druge – milejše oblike pomoči za nasprotnega udeleženca trenutno še vedno niso primerne. Oporo za tak zaključek je imelo sodišče prve stopnje tudi v jasnem in strokovno argumentiranem izvedeniškem mnenju, ki mu pritožnica ni nasprotovala. Iz njega namreč izhaja, da nasprotni udeleženec kljub že izvedenemu zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom še vedno potrebuje stalni nadzor, saj gre za bolj trdovratno fazo bolezni, kot je to običajno. Po skladnem mnenju lečečih zdravnikov in izvedenca medicinske stroke milejši ukrepi torej v danem trenutku še niso mogoči in je nasprotno mnenje postavljene odvetnice zmotno in neutemeljeno.

10. Tako se izkaže, da pritožbeni predlog odvetnice za takojšen odpust nasprotnega udeleženca z oddelka pod posebnim nadzorom ni utemeljen.

11. O morebitnem predčasnem odpustu dne 5. 8. 2020, za katerega prosi nasprotni udeleženec v svoji pritožbi, pa bo mogoče odločati v teku nadaljnjega zdravljenja. Če se zdravstveno stanje osebe toliko izboljša, da ni več razlogov za zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom, jo psihiatrična bolnišnica namreč lahko še pred potekom roka iz sklepa sodišča odpusti z oddelka pod posebnim nadzorom in o tem obvesti sodišče (prvi odstavek 71. člena ZDZdr).

12. Pritožbeni razlogi torej niso podani. Sodišče prve stopnje je ugotovilo pravno relevantna dejstva in sprejelo pravno pravilno odločitev. Odločitev je pojasnjena z razlogi, ki jih je bilo vsebinsko mogoče preizkusiti. Zato očitane absolutne bistvene kršitve pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr pritožbeno sodišče ni ugotovilo. Ker tudi drugih napak in procesnih kršitev, na katera mora paziti po uradni dolžnosti, ni bilo, je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).

-------------------------------
¹ Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami.
² Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list RS, št. 16/2019.
³ Zakon o duševnem zdravju, Uradni list RS, št. 77/2008 s spremembami.
⁴ Ki določa: Če direktor psihiatrične bolnišnice ugotovi, da je za odvrnitev ogrožanja zaradi vzrokov iz prvega odstavka 39. člena tega zakona nujno potrebno nadaljnje zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom, najmanj 14 dni pred potekom roka iz sklepa sodišča predlaga sodišču, da se zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom podaljša.
⁵ Po prvem odstavku 39. člena ZDZdr je zdravljenje osebe pod posebnim nadzorom brez njene privolitve dopustno, če so izpolnjeni naslednji pogoji: - če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali če povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, - če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanja in – če navedenih vzrokov in ogrožanja iz prve in druge alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).

Datum zadnje spremembe:

30.09.2020

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 588/2020
• VSL Sklep II Cp 1425/2017
• VSL Sklep I Cp 2081/2021