VSL Sklep I Cp 1088/2020

Jedro

Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na razmere v Domu starejših občanov ..., ko pritožnika izpostavljata vse tisto, kar ju pri tem moti, za odločitev o zadevi niso pravno pomembne. Odločitev o sprejemu nasprotne udeleženke na varovani oddelek namreč upošteva individualne okoliščine pri nasprotni udeleženki, pri čemer je dolžno sodišče (ob sodelovanju izvedenca) presoditi, ali obstajajo zakonski pogoji za takšno namestitev. Če se ugotovi, da so v konkretnem primeru vsi zakonski pogoji izpolnjeni, se osebo namesti v varovani oddelek, sicer ne.

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se A. A. za 6 mesecev sprejme v varovani oddelek predlagatelja.

2. Sin in hči pridržane osebe¹ sta zoper navedeni sklep iz vseh pritožbenih razlogov vložila pravočasno pritožbo, v kateri predlagata, da se izpodbijani sklep spremeni in se zavrne predlog za namestitev nasprotne udeleženke na varovani oddelek. Navajata, da jima ni bil vročen sklep o uvedbi postopka glede namestitve A. A. na varovani oddelek, niti ju ni predlagatelj obvestil, da bi nasprotna udeleženka prejela to pisanje. Do naroka nista prejela zdravniškega potrdila z dne 8. 6. 2020, izpisa iz raportne knjige za obdobje od 6. 3. do 10. 6. 2020, prav tako ne izvedeniškega mnenja, zato se na naroku do navedenega nista mogla opredeliti. Dogodek 5. 6. 2020, ko naj bi nasprotna udeleženka zapustila Dom starejših občanov ... in so jo našli zunaj doma, se po mnenju pritožnikov ni zgodil tako, kot zatrjuje predlagatelj. Ne drži, da nasprotna udeleženka, ko je bila najdena par km stran od Doma starejših občanov ..., ne bi vedela kdo je in od kod prihaja. Priča K. je namreč izpovedal, da mu je nasprotna udeleženka povedala, da se piše A. in da prihaja iz oklice N., priča pa se drugega ni spomnila. Nadalje navajata, da so na dan, ko naj bi nasprotna udeleženka odšla iz doma, ob 18.54 iz doma klicali hči nasprotne udeleženke in ji povedali, da je mama odšla iz doma v času, ko je bila vratarka na večerji in je ni bilo v vratarnici. Pritožnika sta prepričana, da nasprotna udeleženka z diagnozo popuščanja srca, anemičnosti in okvare ledvic in pri starosti 83 let ter brez vsake kondicije po trimesečni izolaciji, zaprtosti in popolni omejitvi na oddelek v Domu starejših občanov ni mogla v času večerje (ta se prične ob 18.00) zapustiti doma in priti 2 km stran. Še zlasti, ker je bila že ob 18.54 nazaj v domu. Niti ni jasno kako bi prišla iz doma, ko pa so bila vrata doma zaprta. Še posebej se sprašujeta, kako bi jo lahko večkrat našli na parkirišču pred domom, ko pa je bil dom zaradi epidemije zaprt. Opozarjata tudi, da svojci ob obiskih opazijo, da se mama utrudi že po hoji krajši od 100 m in že išče prostor za počitek, da v takem primeru potoži, da jo tišči v prsih, da jo bolijo noge, včasih se ji tudi vrti. Glede dogodka 9. 3. 2020 pritožnika navajata, da so, kolikor sta videla v domu, slinčki potrgani: če ne z obeh, pa vsaj z ene strani, tako da jih ni mogoče zavezati, sploh ne premočno. Še zlasti ne zato, ker je mama slabotna v rokah in se ji te tudi tresejo. Glede mamine sosede, kateri naj bi preveč zavezala slinček, pritožnika vesta, da konstantno vpije in kliče na pomoč ter pritiska na zvonec. Menita, da ta dogodek ni bil primerno razjasnjen. Po mnenju pritožnikov bi bilo potrebno nasprotno udeleženko ustrezno zaposliti. Opažata, da so ljudje v domu predlagatelja prepuščeni sami sebi. Osebje po mnenju pritožnikov ne more pričakovati, da bodo ljudje po ves dan zlagali brisače in igrali družabno igro človek ne jezi se. Če je kateri od oskrbovancev nemiren, mu dajo antidepresive. Opozarjata, da občasno ni nikogar na oddelku in da občasno za 48 ljudi skrbi ena sama negovalka. V nadaljevanju pritožbe opisujeta razmere v Domu starejših občanih in opozarjata na vse, kar ju v domu moti (npr. o tem, da so mami večkrat zmanjkala oblačila večje vrednosti, da imajo oskrbovanci premajhne omare, da mama ne jemlje stvari drugih, da so mamo že premeščali na varovani oddelek, da je bilo že ob zavrnitvi prvotnega predloga za sprejem nasprotne udeleženke na varovani oddelek v februarju 2020 rečeno, da bodo predlog ponovno vložili in ga nekoliko bolj obrazložili, kar so po preklicu epidemije tudi storili). Na koncu še navajata, da je hči nasprotno udeleženko vzela 27. 6. 2020 domov in da je bila ta preko celega dne povsem mirna, da je lepo sedela na vrtu hiše in v dnevni sobi, jedla in pila, tudi pohvalila hrano, lepo zložila oprano perilo, pometla manjšo površino, pregledala zelenjavni vrt, se ob prisotnosti hčere sama umila, pomerila nova oblačila in se pogovarjala. Pri tem ni kazala nobenega nemira, begavosti in brezciljnega tavanja, kot to izhaja iz predloga Doma starejših občanov ...

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku² (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku³ (v nadaljevanju: ZNP-1) ter 30. členom Zakona o duševnem zdravju⁴ (v nadaljevanju: ZDZdr) pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, po uradni dolžnosti pa pri tem pazi na v citirani zakonski določbi navedene bistvene kršitve določb pravdnega postopka in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Ustava Republike Slovenije dopušča, ZDZdr pa ureja, kdaj je mogoč odvzem človekove prostosti⁵. Pravno podlago za neprostovoljni sprejem na varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda daje ZDZdr. Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se osebi, ki ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja zaradi demence, omeji svobodo z namestitvijo v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda, so urejeni v prvem odstavku 75. člena ZDZdr, ki se pri tem sklicuje na prvi odstavek 74. člena ZDZdr⁶.

6. Ker gre pri sprejemu osebe v varovani oddelek brez privolitve za resen poseg v osebno svobodo posameznika, za tak poseg ne zadošča obstoj kakršnekoli nevarnosti, ampak mora biti izkazana resna nevarnost, kar pa pomeni obstoj konkretnih dejanj zadržane osebe⁷. Sodišče prve stopnje je takšna konkretna dejanja nasprotne udeleženke tudi ugotovilo. 5. 6. 2020 je bila nasprotna udeleženka najdena nekaj kilometrov od Doma starejših občanov. Našel jo je B. B. V zvezi s pritožbeno navedbo, da ni res, da mu nasprotna udeleženka ni znala povedati, kdo je, je potrebno pojasniti, da je B. B., ko je bil zaslišan kot priča res rekel, da je nasprotna udeleženka povedala, da se piše A. in da je iz vasi pri N., katere pa se B. B. ni točno spomnil. Kot izhaja iz njegove izpovedbe, pa se je dobro spomnil, da je opazil, da z nasprotno udeleženko ni vse v redu, saj ni znala povedati od kod prihaja in kaj hoče. To pa se ujema s tistim, kar je v izpodbijanem sklepu ugotovilo sodišče prve stopnje. Dejstvo je, da je B. B. našel nasprotno udeleženko, ko se je sprehajala po vaški cesti, zaradi česar je poklical v Dom starejših občanov, če pogrešajo kakšno osebo. Pri tem pa za odločitev niti ni tako zelo pomembno, ali je bila oddaljenost od Doma starejših občanov 2 km ali pa 1 km. Bistveno je, da se je ta dogodek nedvomno zgodil. Kot izhaja iz izpovedbe C. C., ki je po klicu B. B. prišla po nasprotno udeleženko, je bila ob njenem prihodu nasprotna udeleženka zmedena, ni vedela kje je, rekla je, da je šla na njivo. Sodišče prve stopnje je tudi ugotovilo, da je 9. 3. 2020 nasprotna udeleženka sostanovalki D. D. premočno namestila in zategnila slinček okrog vratu in jo s tem ogrožala. Glede tega je izpovedala priča E. E., da je zaradi vpitja na pomoč gospe D. D. šla v njeno sobo in ugotovila, da ji je nasprotna udeleženka močno zavezala slinček okrog vratu, da ji je nasprotna udeleženka povedala, da mora mama vstati in iti delat. Slinček je bil pri tem tesno zategnjen okrog vratu, nasprotna udeleženka pa ga je hotela zategniti še močneje. V zvezi s pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na ta dogodek, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da iz izpovedbe priče iz raportne knjige izhaja, da se je tudi ta dogodek nedvomno zgodil. Sodišče nima nobenih razlogov, da priči in raportni knjigi ne bi verjelo. V 2. točki obrazložitve povzete pritožbene trditve pa slonijo le na mnenju pritožnikov o sposobnostih nasprotne udeleženke⁸, o slinčkih, ki sta jih onadva videla v domu ter o tem, da ga. D. D. ves čas vpije, kliče na pomoč in pritiska na zvonec. Pritožbene navedbe izhajajo zgolj iz domneve, kar pa ne more vzbuditi dvoma v prepričljivo dokazno oceno sodišča prve stopnje. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča oba dogodka kažeta, da je nasprotna udeleženka z dejanjem 5. 6. 2020 ogrožala svoje življenje (ali vsaj zdravje) oz. z dejanjem 9. 3. 2020 huje ogrozila zdravje sostanovalki gospe D. D.

7. Nedvomno je podan tudi drugi pogoj: sodišče prve stopnje je povzelo ugotovitev izvedenke, da je nasprotna udeleženka zaradi psihične motnje, napredovale demence popolnoma odvisna od pomoči drugih in zato potrebuje stalen nadzor in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju. Izvedenka je tudi ugotovila, da zaradi okrnjenosti vseh višjih živčnih funkcij nasprotna udeleženka ni sposobna, da bi se v prostoru orientirala in vrnila na določen kraj, vse to pa je posledica duševne motnje, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladati svoje ravnanje. Akutno bolnišnično zdravljenje po oceni izvedenke ni potrebno, nasprotni udeleženki pa z drugimi oblikami pomoči razen z obravnavo na varovanem oddelku ni mogoče zagotoviti zadostnega nadzora in ji preprečiti, da ne bi vstopala v zanjo nevarne situacije oz. jih ne bi sama povzročala. Glede na vse te ugotovitve je po presoji pritožbenega sodišča izpodbijana odločitev pravilna in zakonita.

8. Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na razmere v Domu starejših občanov ..., ko pritožnika izpostavljata vse tisto, kar ju pri tem moti, za odločitev o zadevi niso pravno pomembne. Odločitev o sprejemu nasprotne udeleženke na varovani oddelek namreč upošteva individualne okoliščine pri nasprotni udeleženki, pri čemer je dolžno sodišče (ob sodelovanju izvedenca) presoditi ali obstajajo zakonski pogoji za takšno namestitev. Če se ugotovi, da so v konkretnem primeru vsi zakonski pogoji izpolnjeni, se osebo namesti v varovani oddelek, sicer ne⁹. Vse na kar v zvezi s tem opozarja pritožba, se nanaša na organizacijo dela v Domu starejših občanov ..., kar pa ni in ne more biti predmet odločanja sodišča.

9. Pritožbene trditve, da je bilo že ob zavrnitvi prvotnega predloga za sprejem nasprotne udeleženke na varovani oddelek v februarju 2020 rečeno, da bodo v domu predlog ponovno vložili in ga nekoliko bolj obrazložili, kar so po preklicu epidemije tudi storili, prav tako ne morejo vplivati na odločitev. Iz pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja je namreč razvidno, da so izpolnjeni pogoji za sprejem nasprotne udeleženke na varovani oddelek. Da so se od februarja 2020 do sprejema odločitve, ki je predmet pritožbenega preizkusa, okoliščine spremenile, kaže dejstvo, da sta bila v tem postopku izpostavljena dva konkretna dogodka¹⁰, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je nasprotna udeleženka ogrožala svoje življenje (ali vsaj zdravje) oz. huje ogrozila zdravje sostanovalke.

10. V zvezi s pritožbenimi trditvami o tem, kako je bilo 27. 6. 2020, ko je bila nasprotna udeleženka pri hčeri, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je že sodišče prve stopnje ugotovilo, da prisotnost hčere nasprotno udeleženko očitno pomirja, in da bo ta stalnost okolja omogočena tudi ob njeni namestitvi na varovanem oddelku.

-------------------------------
¹ V nadaljevanju: pritožnika.
² Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami in dopolnitvami
³ Uradni list RS, št. 16/2019
⁴ Uradni list RS, št. 77/2008 s spremembami in dopolnitvami
⁵ Drugi odstavek 19. člena Ustave Republike Slovenije
⁶ Kumulativno morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: če je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno, če potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način, če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, če je to ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja, če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven socialno varstvenega zavoda, v nadzorovani obravnavi),če izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva.
⁷ VSL I Cp 421/2020, VSL II Cp 1431/2019
⁸ Da torej nasprotna udeleženka ni zmožna zavezati slinčka tako, da bi napravila vozel in sostanovalko zadušila.
⁹ Prim. 5. točka obrazložitve.
¹⁰ 9. 3. 2020 in 5. 6. 2020

Datum zadnje spremembe:

30.09.2020

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 1088/2020
• VSC Sklep II Cp 468/2020
• VSL Sklep I Cp 1644/2021