VSL Sklep II Kp 42472/2016

Jedro

Spremenjena obtožnica v skladu s prvim odstavkom 344. člena ZKP se je nanašala na isti historični dogodek, ki je že bil predmet obtožbe, sprememba pa je bila vložena glede na spremenjen obdolženčev zagovor, zato je sprememba dopustna. Državni tožilec na glavni obravnavi spremeni obtožnico, če po njegovi oceni izvedeni dokazi kažejo na drugačno dejansko stanje, kot ga je videl ob vložitvi obtožnice. Državni tožilec namreč lahko prosto razpolaga z obtožnico in ni potrebno, da bi se na glavni obravnavi pokazala nova dejstva, na podlagi katerih bi državni tožilec spremenil obtožnico, ampak zadostuje že, da državni tožilec oceni, da se je spremenilo dejansko stanje. Obtožnico bo spremenil glede na svojo presojo dejanskega stanja. Edina omejitev je, da se mora predmet obtožnice še vedno nanašati na isti historični dogodek.

Izrek

Pritožbi okrožne državne tožilke se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in pošlje sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno izpodbijano sodbo je Okrožno sodišče v Ljubljani obtoženega A. A. iz razloga po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) oprostilo obtožbe zaradi kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1.

Odločilo tudi je, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obtoženca bremenijo proračun.

2. Zoper takšno sodbo je vložila pritožbo okrožna državna tožilka iz razlogov absolutne bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 1. točki prvega odstavka 370. člena ZKP v zvezi s 7. in 9. točko prvega odstavka 371. člena ZKP, kršitev kazenskega zakona po 2. točki prvega odstavka 370. člena ZKP in zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po 3. točki prvega odstavka 370.člena ZKP; predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo pošlje v novo sojenje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožnico, da je prvostopenjsko sodišče po tem, ko na glavni obravnavi dne 9. 1. 2020 ni dopustilo modifikacije obtožnice, storilo relativno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku čl. 371 ZKP, zaradi česar je bilo potrebno sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odst. čl. 392 ZKP).

5. Glede na izjemno pomembnost obtožnega akta je treba vsako njegovo spremembo razlagati restriktivno. Sprememba obtožnice torej ni pogojena z novimi dokazi, bistveno je, da gre za dokaze, ki so bili izvedeni na glavni obravnavi.¹

6. Po podatkih kazenskega spisa je državna tožilka na glavni obravnavi dne 9.1.2020 spremenila neposredno vloženo obtožnico, glede na zagovor obtoženega. Kot izhaja iz zapisnika o glavni obravnavi je prvostopenjsko sodišče zavrnilo vse dokazne predloge, spremenjene obtožnice ni dopustilo, glavno obravnavo nadaljevalo po nespremenjeni obtožnici in sodbo razglasilo po nespremenjeni obtožnici.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je spremenjena obtožnica v skladu s prvim odstavkom 344. člena ZKP nanašala na isti historični dogodek, ki je bil že predmet obtožbe, sprememba pa je bila vložena glede na vsebino obtoženčevega zagovora, zato je njena sprememba dopustna. Pravilna so namreč pritožničina izvajanja, da lahko državni tožilec na glavni obravnavi spremeni obtožnico, če po njegovi oceni izvedeni dokazi kažejo na drugačno dejansko stanje, kot ga je videl ob vložitvi obtožnice. Državni tožilec namreč lahko prosto razpolaga z obtožnico in ni potrebno, da bi se na glavni obravnavi pokazala nova dejstva, na podlagi katerih bi državni tožilec spremenil obtožnico, ampak zadostuje že, da državni tožilec oceni, da se je spremenilo dejansko stanje. Obtožnico bo spremenil glede na svojo presojo dejanskega stanja. Lahko jo torej spremeni neodvisno od tega, ali se v zadevi pojavijo novi dokazi ali ne, zadošča že njegova ocena dokazov, ki so bili izvedeni na glavni obravnavi.² Edina omejitev, ki jo mora pri spremembi upoštevati državni tožilec je, da se mora predmet obtožnice še vedno nanašati na isti historični dogodek.³

8. Pravica državnega tožilca, da spremeni obtožnico na glavni obravnavi sama po sebi ni v neskladju z ustavnimi jamstvi, če državni tožilec te pravice ne zlorabi in če je istočasno dopuščeno, da tudi druga stranka v postopku, torej obtoženec, lahko glede na spremenjene okoliščine še vedno varuje svoje pravice v načeloma enakem pravnem položaju, kakor če do spremembe obtožnice ne bi prišlo.⁴

9. Tako ima prav pritožnica, da je sodišče s tem, ko je nepravilno uporabilo določbo prvega odst. čl. 344 ZKP in spremembe obtožnega akta ni dopustilo, nepravilno zavrnilo predlagane dokaze in odločilo o nespremenjeni obtožnici (relativno bistvena kršitev določb kazenskega postopka - vpliv na zakonitost sodbe).

10. Glede na utemeljene navedbe pritožnice o bistveni kršitvi določb kazenskega postopka je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču, da bo na podlagi spremenjene obtožnice ter ob upoštevanju načela poštenega postopka⁵ sprejelo pravilno in zakonito odločitev.

-------------------------------
¹ Sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Ips 250/2009 z dne 28.1.2010
² Sodbi Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Ips 250/2009 z dne 18.1.2010 in I Ips 45062/2014 z dne 22.6.2017
³ Sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Kp 547/2005 z dne 14.12.2005
⁴ Odločba Ustavnega sodišča RS, opr. št. U-I-289/95 z dne 30.11.1995
⁵ Odločba Ustavnega sodišča RS, U-I-289/95, z dne 4. 12. 1997

Datum zadnje spremembe:

30.09.2020

Podobni dokumenti:

• VSRS Sodba I Ips 52779/2014
• VSM Sklep II Kp 50221/2017
• VSM sodba Kp 1013/2002