<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep VII Kp 55480/2017

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Kazenski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2020:VII.KP.55480.2017
Evidenčna številka:VSL00037475
Datum odločbe:11.08.2020
Senat, sodnik posameznik:mag. Andreja Sedej Grčar (preds.), Stanka Živič (poroč.), Katarina Turk Lukan
Področje:KAZENSKO PROCESNO PRAVO
Institut:zasebna tožba - zavrženje zasebne tožbe - obvezne sestavine zasebne tožbe - opis kaznivega dejanja - ustavitev kazenskega postopka

Jedro

ZKP pri materialnem preizkusu zasebne tožbe v skrajšanem postopku pred okrajnim sodiščem napotuje na uporabo razlogov, na podlagi katerih je treba v rednem postopku pred okrožnim sodiščem kazenski postopek ustaviti. To ne pomeni, da je (oz. da mora biti) tudi v procesni situaciji z zasebno tožbo vložen ugovor.

Izrek

I. Pritožba zasebne tožilke A. A. se zavrne kot neutemeljena.

II. Zasebno tožilko se oprosti plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je iz razloga po prvem odstavku 437. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s 1. točko prvega odstavka 277. člena ZKP zavrglo zasebno tožbo, ki jo je zoper osumljenega B. B. zaradi kaznivega dejanja obrekovanja po prvem, drugem in tretjem odstavku 159. člena KZ-1 vložila zasebna tožilka A. A.

2. Zoper sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov, po vsebini pa zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zaradi odločbe o stroških kazenskega postopka, pritožila zasebna tožilka. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo dodeli drugemu pristojnemu sodišču ter da odloči o stroških kazenskega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 6. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ki jo pritožnica uveljavlja z očitkom, da je izpodbijani sklep izdalo stvarno (in krajevno) nepristojno sodišče, ni podana. Zasebna tožilka je predmetno zasebno tožbo res vložila na Okrožno sodišče v Ljubljani, toda slednje se je s sklepom II Ks 55480/2017 z dne 9. 3. 2018 izreklo za stvarno nepristojno in je po njegovi pravnomočnosti zadevo kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču odstopilo Okrajnemu sodišču v Ljubljani. Omenjeni sklep je bil zasebni tožilki vročen preko sodne deske, saj na znanem naslovu ni dvigovala pošte, poleg tega pa je kot naslov za vročanje navedla svojo takratno pooblaščenko, odvetnico C. C. Ker se osumljencu očita kaznivo dejanje obrekovanja po 159. členu KZ-1, pri čemer iz opisa dejanja ne izhajajo okoliščine iz drugega odstavka 159. člena KZ-1 (da je bilo dejanje storjeno s sredstvom javnega obveščanja ali na spletnih straneh ali na javnem shodu), je za sojenje o njem pristojno okrajno sodišče (2. točka prvega odstavka 25. člena ZKP). Glede na domnevni kraj storitve očitanega kaznivega dejanja pa je za sojenje v predmetnem kazenskem postopku krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbe 435., 437. in 277. člena ZKP, zato bistvena kršitev določb kazenskega postopka na način iz drugega odstavka 371. člena ZKP ni podana. Po prvem odstavku 435. člena ZKP mora sodnik, ko sodišče prejme zasebno tožbo, preizkusiti najprej, ali je sodišče pristojno in ali so dani pogoji, da se zasebna tožba zavrže. To je prvostopenjsko sodišče tudi napravilo, in sicer v skladu s 437. členom ZKP, po katerem sodnik z obrazloženim sklepom zavrže zasebno tožbo, če spozna, da je podan kakšen od razlogov za ustavitev postopka, ki so določeni v 277. členu ZKP. Določbe 277. člena ZKP torej prvostopenjsko sodišče ni uporabilo samovoljno ali avtokratsko, kot si to pritožnica zmotno razlaga. ZKP pri materialnem preizkusu zasebne tožbe v skrajšanem postopku pred okrajnim sodiščem namreč napotuje na uporabo razlogov, na podlagi katerih je treba v rednem postopku pred okrožnim sodiščem kazenski postopek ustaviti, to pa ne pomeni, da je (oz. mora biti) tudi v tej procesni situaciji vložen ugovor. Zasebna tožba osumljencu ni bila vročena, ker je že (predhodni) formalno – materialni preizkus le-te pokazal, da jo je treba zavreči. Vsebinske presoje zasebne tožbe, kot to zmotno navaja pritožnica, sodišče prve stopnje ni opravilo. Ob presoji razlogov iz 1. točke prvega odstavka 277. člena ZKP je namreč pravilno ugotovilo, da dejanje, kot je opisano v predmetni zasebni tožbi, ni kaznivo dejanje, kar pomeni, da je podan razlog iz 1. točke prvega odstavka 277. člena ZKP. Razlogov, ki so prvostopenjsko sodišče vodili k zavrženju predmetne zasebne tožbe, pritožnica ni izpodbijala, zato jih ni presojalo niti pritožbeno sodišče.

6. Ker je predmetna zasebna tožba obsegala vse, kar je treba za njeno (vsebinsko) obravnavo (prvi odstavek 434. člena ZKP), prvostopenjsko sodišče ni imelo podlage, da bi od zasebne tožilke zahtevalo dopolnitev ali popravo zasebne tožbe. Pritožnica pravilno ugotavlja, da je oprava formalnega preizkusa zasebne tožbe predpisana v prvem odstavku 435. člena ZKP, spregledala pa je, da je postopanje po tretjem odstavku 76. člena ZKP, po katerem sodišče od vložnika vloge, ki je nerazumljiva ali ne obsega vsega, kar je treba, da bi se dala obravnavati, zahteva, naj jo popravi oz. dopolni, odvisno prav od formalnega preizkusa in ugotovitve, da zasebna tožba ni sestavljena v skladu s prvim odstavkom 434. člena ZKP. Če zasebna tožba vse sestavine, potrebne za njeno obravnavo, ima, podan pa je razlog za zavrženje iz prvega odstavka 277. člena ZKP, sodišče prve stopnje ni dolžno ravnati po tretjem odstavku 76. člena ZKP.

7. Zakonita je tudi odločba o stroških kazenskega postopka. Da je zasebni tožilec v primeru, če se postopek konča s sklepom, s katerim se zasebna tožba zavrže, dolžan povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, in potrebne izdatke obdolženca, določa drugi odstavek 96. člena ZKP. Kateri od teh stroškov so dejansko nastali in v kakšni višini, pa je stvar nadaljnje presoje ob morebitnem zahtevku upravičenih oseb. Če osumljenec stroškov s predmetnim kazenskim postopkom ni imel, mu tudi njihovo povračilo ne pripada.

8. Razlogi, s katerimi je zasebna tožilka izpodbijala sklep, niso podani. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).

9. Odločba o stroških pritožbenega postopka temelji na drugem odstavku 96. člena ZKP v zvezi s petim in četrtim odstavkom 95. člena ZKP ter na podatkih spisa o premoženjskem stanju zasebne tožilke.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 25, 25/1-2, 277, 277/1, 277/1-1, 435, 435/1, 437, 437/1
Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 159, 159/1, 159/2, 159/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
30.09.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQwMjAw