VSL Sklep Cst 228/2020

Jedro

Če se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji naloži dolžniku, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju.

Iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, da se lahko nepremičnina proda le kot celota, niti da gre za družinsko stanovanjsko hišo, pač pa da stečajna dolžnica ni lastnica cele stanovanjske hiše z apartmaji, pač pa le imetnica solastniškega deleža teh nepremičnin in da stanuje v stanovanju. Predmet prodaje, kot izhaja iz 1. točke izreka izpodbijanega sklepa, je dolžničin 4/10 solastniški delež dveh nepremičnin, na katerih stoji stanovanjska hiša z apartmaji neto tlorisne površine 282 m2 s pripadajočim zemljiščem. Zato se glede na ugotovljeno dejansko stanje odločitev, da mora dolžnica obe nepremičnini izprazniti in ju izročiti upravitelju, ne prilega določbi drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pri odločitvi o izpraznitvi in izročitvi nepremičnine upravitelju zmotno uporabilo materialno pravo. Za primer prodaje solastniškega deleža nepremičnine je tudi sodna praksa že zavzela stališče, da se določba drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP ne uporablja.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v celoti razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o prodaji solastniškega deleža stečajne dolžnice do 4/10 na nepremičninah z ID znaki: parcela ...-142/0 in parcela ...-14/9 (v naravi stanovanjska hiša z apartmaji, neto tlorisne površine 282 m2, s pripadajočim zemljiščem na naslovu ...) tako, da se prodaja opravi na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene; da se izklicna cena določi v višini 368.000,00 EUR in varščina v višini 20.000,00 EUR ter da se prodaja tega solastniškega deleža nepremičnin izvaja skupno s prodajo preostalega solastniškega deleža do 6/10 stečajnega dolžnika B. S. v postopku osebnega stečaja St 001/2014, ki se vodi pri Okrožnem sodišču v Kopru (1. točka izreka). Odločilo je še, da se lahko, če prejšnji postopek ne bi bil uspešen, javna dražba z zviševanjem izklicne cene ponovi. V tem primeru se izklicna cena in varščina znižata za 10% izklicne cene oziroma varščine v prejšnjem neuspešnem postopku. Spodnja meja omejitve vrednosti se določi v višini 50% ocenjene vrednosti nepremičnine (2. točka izreka). In še, da mora stečajna dolžnica v treh mesecih po prejemu tega sklepa izprazniti nepremičnini z ID znakom: parcela ...-142/0 in ID znakom: parcela ...-141/9 (stanovanjsko hišo z apartmaji na naslovu ...) in ju izročiti upravitelju.

2. Dolžnica je vložila ugovor proti prodaji, ki ga je sodišče prve stopnje obravnavalo kot pritožbo zoper sklep St 002/2015 z dne 18. 1. 2109 in jo predložilo v reševanje višjemu sodišču. V pritožbi je dolžnica izpostavila, da so ugotovitve sodišča prve stopnje o potrebnosti prodaje dolžničinega premoženja protipravne in v nasprotju s pravico do mirnega uživanja premoženja, ki je določena v prvem protokolu Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah (EKČP). Navedla je, da v nepremičnini biva s svojim otrokom, ki v istem okolišu tudi obiskuje šolo. Zavedajoč se, da je stanovanjska hiša predmet stečajne mase, je zaprosila za razveljavitev sklepa o izpraznitvi in smiselno za dovolitev bivanja v nepremičnini do njene prodaje. Predlagala je razveljavitev sklepa v celoti.

3. Upravitelj je v izjavi z dne 16. 6. 2020 podal mnenje, da je prazna nepremičnina bistveno bolj tržno zanimiva in hitreje prodajljiva od zasedene nepremičnine. Sicer pa je pritrdil sodišču prve stopnje, da sklep o izpraznitvi nepremičnin temelji na določbi 395. člena ZFPPIPP.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V postopku osebnega stečaja se smiselno uporabljajo pravila o stečajnem postopku nad pravno osebo, če ni v oddelku 5.11 ZFPPIPP določeno drugače (prvi odstavek 383. člena ZFPPIPP). Uporaba določb zakona o prodaji premoženja stečajnega dolžnika, ki je pravna oseba, v postopku osebnega stečaja ni izključena. V 395. členu ZFPPIPP pa so še določena posebna pravila o prodaji v postopku osebnega stečaja glede določenega premoženja in sicer premičnih stvari, ki spadajo v stečajno maso (prvi odstavek) in stanovanja ali družinske hiše, v kateri stanuje stečajni dolžnik kot lastnik (drugi odstavek). Za drugo premoženje stečajnega dolžnika se 395. člen ZFPPIPP ne uporablja.

6. Če se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji naloži dolžniku, da v teh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju (drugi odstavek 395. člena ZFPPIPP).

7. Sodišče prve stopnje je odločitev, da mora stečajna dolžnica v treh mesecih po prejemu sklepa izprazniti nepremičnini z ID znakom: parcela ...-142/0 in ID znakom parcela ...-141/9 (stanovanjsko hišo z apartmaji na naslovu ...) in ju izročiti upravitelju, obrazložilo v zadnjem odstavku obrazložitve sklepa, iz katerega izhaja, da stečajna dolžnica stanuje v stanovanju na naslovu ..., ki se nahaja na nepremičninah z ID znaki: parcela ...-142/0 in ID parcela ...-141/9, ki sta predmet te prodaje in da mora zato nepremičnini izprazniti in ju izročiti upravitelju.

8. Iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, da se lahko nepremičnina proda le kot celota, niti da gre za družinsko stanovanjsko hišo, pač pa da stečajna dolžnica ni lastnica cele stanovanjske hiše z apartmaji na naslovu ..., pač pa le imetnica solastniškega deleža teh nepremičnin in da stanuje v stanovanju na naslovu ... Predmet prodaje, kot izhaja iz 1. točke izreka izpodbijanega sklepa, je dolžničin 4/10 solastniški delež dveh nepremičnin (parcele z ID znakom ...-142/0 in parcele z ID znakom ...-141/9), na katerih stoji stanovanjska hiša z apartmaji neto tlorisne površine 282 m2 s pripadajočim zemljiščem. Zato se glede na ugotovljeno dejansko stanje odločitev, da mora dolžnica obe nepremičnini izprazniti in ju izročiti upravitelju, ne prilega določbi drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pri odločitvi o izpraznitvi in izročitvi nepremičnine upravitelju zmotno uporabilo materialno pravo. Za primer prodaje solastniškega deleža nepremičnine je tudi sodna praksa že zavzela stališče, da se določba drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP ne uporablja¹.

9. Pritožbeno sodišče je v nadaljevanju presojalo tudi odločitev o prodaji in sicer iz razlogov, na katere pazi ob reševanju pritožbe po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pri tem je ocenilo, da izpodbijani sklep o prodaji ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi česar ga ni mogoče preizkusiti. V razlogih sklepa je namreč sodišče prve stopnje navedlo, da je sledilo predlogu upravitelja, da se opravi skupna prodaja obeh celotnih nepremičnin, ki sta v lasti A. A. in B. S., kar pa iz izreka sklepa ne izhaja, saj je v izreku sklepa sodišče le odločilo, da se prodaja solastniških deležev izvaja skupno, pri čemer je še odločilo tudi o ponovitvah neuspešnih prodaj solastniškega deleža A. A. (ne glede na določen način prodaje premoženja B. S. v stečajnem postopku St 001/2014). Zato v tem delu odločitve sodišča prve stopnje o prodaji ni mogoče preizkusiti v zvezi s stališčem upravitelja, da je obravnavana nepremičnina v konkretnem primeru tržno bolj zanimiva prazna kot zasedena, zaradi česar naj bi bil tudi upravičen predlog prodaje prazne in ne zasedene nepremičnine.

10. Sodišče prve stopnje je v razlogih sklepa nadalje navedlo, da je v skladu z določbo drugega odstavka 333. člena ZFPPIPP določilo varščino, ki je enaka 10 odstotkom izklicne cene. Deset odstotkov izklicne cene, ki je določena v drugi alineji 1. točke izreka v višini 368.000,00 EUR, znaša 36.800,00 EUR. V tem delu je torej obrazložitev sklepa prav tako v nasprotju z izrekom, v katerem je sodišče določilo varščino v višini 20.000,00 EUR, zato sklepa tudi v tem delu ni mogoče preizkusiti.

11. Podana je bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, ki je narekovala razveljavitev celotnega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje pri ponovnem odločanju o predlogu upravitelja ugotovljene kršitve določb postopka odpraviti in glede na ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabiti materialno pravo.

-------------------------------
¹ Primerjaj sklepe VSL: Cst 98/2014, Cst 75/2015 in Cst 619/2017.

Datum zadnje spremembe:

03.09.2020

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 203/2020
• VSL Sklep Cst 415/2021
• VSL Sklep Cst 217/2020