VSL Sklep II Cp 270/2020

Jedro

Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je bilo o vprašanju ali je tožnik narok zamudil iz opravičljivih razlogov, že pravnomočno odločeno, zato se v to ni več dopustno spuščati, podrejeno pa pritrjuje vsem ugotovljenim razlogom, da tožnik ne izkazuje opravičljivih razlogov za zamudo z udeležbo na poravnalnem naroku in prvem naroku za glavno obravnavo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Uvodoma pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je tožnik tožbo vložil 19. 4. 2017, ko je bil v uporabi ZPP brez novele ZPP-E, zato je sodišče prve stopnje skladno s prvim odstavkom 125. člena ZPP-E, ki določa, da se postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe tega zakona, konča po določbah do sedaj veljavnega zakona, če ni v tem členu drugače določeno, za odločitev pravilno uporabilo določila zakona ZPP brez upoštevanja novele ZPP-E. Nasprotno pa tretji odstavek 125. člena ZPP-E določa, da se postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe tega zakona, pred sodiščem druge stopnje in Vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah tega zakona, če je odločba, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje konča, izdana po začetku uporabe tega zakona. Novela ZPP-E se je pričela uporabljati 14. 9. 2017, izpodbijani sklep je bil izdan 14. 6. 2018, zato je pritožbeno sodišče ob sojenju uporabilo določila vključno z novelo ZPP-E.

2. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožbo štelo za umaknjeno in pravdni postopek ustavilo (I. točka izreka) ter tožeči stranki naložilo, da toženi stranki povrne 83 EUR pravdnih stroškov (II. točka izreka). Tako je ob uporabi tretjega odstavka prej veljavnega 282. člena ZPP odločilo, ker se nobena od pravdnih stranki ni udeležila poravnalnega naroka in prvega naroka za glavno obravnavo, razpisanega 14. 6. 2018 ob 9.00 uri (list. št. 53, 54), pri čemer iz podatkov sodnega spisa izhaja (vabilo – list. št. 44, 45, da sta bili stranki na narok pravilno povabljeni in opozorjeni na posledice umika tožbe po tretjem odstavku 282. člena ZPP, če se naroka ne bo nobena udeležila.

3. Tožeča stranka je podala predlog za vrnitev v prejšnje stanje in pritožbo v katerih navaja, da je zamudila na narok zaradi spleta štirih okoliščin in sicer zastoja na cesti Ž. – L., nadalje ker tožnik ni našel pravega sodišča, zamudil se je pri varnostnem pregledu ob vstopu v sodno stavbo, poleg tega pa je svoje opravičilo poskušal podati s sklicem v civilno pisarno pristojnega sodišča, a neuspešno. V pritožbi se v celoti sklicuje na navedbe v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ter zatrjuje, da je odločitev sodišča prve stopnje, da tožbo šteje za umaknjeno, napačna, saj je narok zamudil iz upravičenega razloga, nasprotuje pa tudi priznanju materialnih stroškov v višini 50 EUR, saj ti stroški niso obrazloženi niti dokazno podprti.

4. Sodišče prve stopnje je po tem, ko je opravilo narok in izvedlo dokazni postopek, predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo (list. št. 116 in nasl.). Višje sodišče v Ljubljani je tožnikovo pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (list. št. 131 in nasl.), saj je pritrdilo sodišču prve stopnje, da tožnik ni izkazal, da je prišlo v kritičnem času do zastoja na cesti Ž. – L., saj je sam izpovedal, da je parkiral neposredno ob sodišču že petnajst minut pred deveto uro, zato je štelo, da je imel dovolj časa, da bi se naroka pravočasno udeležil. Nadalje, da bi se moral tožnik pravočasno in ustrezno pozanimati o lokaciji kamor je bil vabljen in riziko iz tega razloga trpi sam. Varnostni pregled tožnika ni trajal več kot dve minuti, prav tako uradnica iz odvetniške pisarne, ki je želela vzpostaviti telefonski klic na sodišče, ni znala opredeliti koliko časa je trajalo, da je vzpostavila zvezo s centralo, niti ob kateri uri je vzpostavila kontakt z vpisničarko. Pritožbeno sodišče je zato pritrdilo sodišču prve stopnje, da zatrjevan splet okoliščin ne predstavlja razlogov, ki bi opravičevali vrnitev v prejšnje stanje.

5. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je bilo o vprašanju ali je tožnik narok zamudil iz opravičljivih razlogov, že pravnomočno odločeno, zato se v to ni več dopustno spuščati, podrejeno pa pritrjuje vsem zgoraj ugotovljenim razlogom, da tožnik ne izkazuje opravičljivih razlogov za zamudo z udeležbo na poravnalnem naroku in prvem naroku za glavno obravnavo. Ob povedanem je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno ugotovilo, da so podani razlogi po tretjem odstavku 282. člena ZPP. Tožbo je pravilno štelo za umaknjeno in je v posledici pravdni postopek pravilno ustavilo. Nasprotne pritožbene navedbe so neutemeljene.

6. Pritožba ni utemeljena niti v stroškovnem delu. Tožena stranka je priglasila stroške plačila sodne takse za pritožbo v višini 33 EUR, kar ji je sodišče prve stopnje priznalo in kar ni pritožbeno izpodbijano. Priglasila je tudi stroške poštnine in fotokopiranja v višini 50 EUR, kar res ni konkretizirala, a navedeno ne pomeni, da so podani razlogi za zavrnitev stroškovnega zahtevka v tem delu. Pritožbeno sodišče je preverilo koliko listin je tožena stranka v spis vložila in sicer je vložila 19 posameznih listin in 119 prilog, skupaj 138. Ker tožena stranka ni podala konkretnih navedb glede tržne cene kopije ene črno bele listine A4 formata in ker tega konkretno v pritožbi tudi tožnik ni navedel, je pritožbeno sodišče upoštevalo tarifno postavko 10103 tarifnega dela Zakona o sodnih taksah (ZST-1), kjer je cena za eno takšno kopijo 0,2 EUR, kar pomeni, da je tožena stranka za fotokopije porabila 27,6 EUR, v preostanku pa ji stroški do 50 EUR gredo iz naslova poštnine. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo tudi v stroškovnem delu.

7. Ker tožnikova pritožba ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo ter izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

02.09.2020

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 807/2022
• VSL sklep II Cp 1296/2010
• VSL Sklep II Cp 616/2023