VSL Sklep II Cp 799/2020

Jedro

Zdravljenje osebe na oddelku psihiatrične bolnišnice pod posebnim nadzorom brez privolitve je dopustno, (1) če oseba huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih, (2) če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovati svoje ravnanje, in (3) če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se oseba zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom do 18. 11. 2020.

2. Odvetnik nasprotnega udeleženca v pritožbi zoper sklep uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1). Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi, podrejeno pa, naj ga razveljavi, zadrži njegovo izvrševanje in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Ugotovitve o obstoju zakonskih pogojev za zadržanje so pavšalne. Izvedensko mnenje ne dopušča sklepa o konkretni izkazanosti pogojev. Ni izkazano konkretno ogrožanje življenja, zdravja ali možnosti nastanka hude premoženjske škode. Ni izkazano, ali gre za duševno motnjo, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti ali okrnjeno sposobnost obvladovanja svojega ravnanja. Ni razvidno, da ne pridejo v poštev milejši ukrepi. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da je treba izpeljati diagnostiko, tako da v času odločanja sploh še ni mogoče ugotavljati, ali so pogoji izpolnjeni. Objektivnih podatkov o razlogih za hospitalizacijo tako v spisu ni. Hospitalizacijo je zakuhal sin, ki mu želi škodovati. Zdravljenje je v interesu sina in nekdanje žene. Sklepanja o možnih ogrožanjih so nekonkretizirana. Glede trajanja zdravljenja sklep ni obrazložen. Ni obrazloženo, zakaj je s strani izvedenke predlagano trajanje zdravljenja utemeljeno in da je trajanja za ta čas dejansko potrebno.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Očitki o pomanjkljivostih v presoji o obstoju zakonskih pogojev za zadržanje na zdravljenju niso utemeljeni. Zdravljenje osebe na oddelku psihiatrične bolnišnice pod posebnim nadzorom brez privolitve je dopustno, (1) če oseba huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih, (2) če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovati svoje ravnanje, in (3) če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči.

5. V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, da je pri osebi podana organska duševna motnja s simptomi anozognozije (oseba se ne zaveda telesnih in kognitivnih primanjkljajev), da zaradi nizkega praga tolerance pride pri njej zelo hitro do agresivnega izbruha proti drugim ljudem, predvsem proti družinskim članom, da je bila oseba agresivna tudi v Splošni bolnišnici ..., zaradi česar je bila prepeljana v psihiatrično bolnišnico, da je prepričana, da je sposobna voziti avto, da je redno zlorabljala alkohol in v takem stanju sedala za volan, da je popolnoma neorientirana v času in ni sposobna normalnega odziva na vsakodnevne življenjske situacije, da ne zmore uvideti, da potrebuje zdravljenja in je prepričana, da ga ne potrebuje.

6. Čeprav natančna diagnoza še ni postavljena, ob mnenju izvedenke ni podlage za dvom, da je agresivno ravnanje osebe v preteklosti in nevarnost takega ravnanja v bodoče posledica organske duševne motnje in da zaradi te motnje ne zmore kontrolirati svojih ravnanj. Ugotovitve o agresivnem vedenju do drugih, o odločenosti, da bo vozil avto, in o nezmožnosti uvideti, da tega ne zmore, dajejo dovolj podlage za sklep, da s svojimi ravnanji huje ogroža zdravje drugih, ugotovitev o dolgoletni zlorabi alkohola, kar zaradi duševne motnje minimizira, pa tudi za sklep, da huje ogroža svoje zdravje. Zaradi nezmožnosti uvideti, da potrebuje zdravljenje, pritožbeno sodišče ne dvomi niti o pravilnosti ugotovitve, da na drug način zdravljenja osebe ni mogoče zagotoviti. Odločitev o potrebnosti šestmesečnega zdravljenja ima dovolj zanesljivo podlago v mnenju izvedenke, da je taka dolžina zdravljenja potrebna zaradi tega, ker je verjetno izkazano degenerativno organsko vedenje, izboljšanje tega pa je manj verjetno.

7. Po navedenem in po ugotovitvi, da niso podani niti razlogi, ki jih je pritožbeno sodišče dolžno preizkusiti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

8. O stroških pritožbenega postopka bo odločilo sodišče prve stopnje.

Datum zadnje spremembe:

02.09.2020

Podobni dokumenti:

• VSM Sklep I Cp 974/2018
• VSK sklep II Cp 101/2017
• VSL Sklep I Cp 1110/2022