VSL Sklep II Cp 89/2020

Jedro

Sodišče prve stopnje bi zato moralo opraviti celovito dokazno oceno glede zatrjevane močnejše pravice in ugotoviti, kateri del parcele predlagateljev sta nasprotna udeleženca pridobila na podlagi kupne pogodbe. Ugotoviti bi torej moralo staro mejo in nato, ali se je meja premaknila, kot to zatrjujeta nasprotna udeleženca.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom določilo del meje med parc. št. 975 in parc. št. 980, ki se na zahodu v tromeji dotikata parc. št. 1711/1, vse k. o. 0000 .... Sklenilo je, da betonski oporni zid v celoti stoji na parc. št. 980, da se površina parcel ne popravlja, da je skica terenske izmere z dne 30. 9. 2019 sestavni del sklepa, da vrednost mejnega spornega prostora v površini 45 m² znaša 5.400,00 EUR, da udeleženci nosijo svoje stroške postopka, skupne stroške postopka v višini 1.722,36 EUR pa nosita predlagatelja in 1. in 2. nasprotni udeleženec (v nadaljevanju nasprotna udeleženca) vsak do ½ ter da sta nasprotna udeleženca predlagateljema dolžna povrniti 861,18 EUR stroškov postopka.

2. Nasprotna udeleženca v pravočasni pritožbi kot bistveno navajata, da meja poteka 1 meter od zidu hiše, v nadaljevanju poteka vzporedno z betonskim zidom v širini kapa in se nadaljuje po kapu skednja. Navedena meja je v skici terenske izmere označena kot najverjetnejša katastrska meja. Sodišču očitata zmotno uporabo materialnega prava, ker sta dokazala močnejšo pravico. Očeta udeležencev sta namreč sklenila kupno pogodbo, na podlagi katere se je popravil zaris mejne črte med parc. št. 980 in 975, kakor je v naravi zabetonirano z betonskim zidom ter s pripadajočim strešnim kapom. Sklicujeta se na predložene listine, ki navedeno potrjujejo (naznanilni list št. 5/57, mapna kopija, delilni izkaz, ugotovitve katastrskega organa, poljska skica, kopija stare mape, obvestilo geodetske uprave z dne 18. 9. 2017, izračun glede izmer dokupljene zemlje...). Opozarjata, da sta predlagala tudi dokaz z izvedencem geodetske stroke, ki bi kupljenih 58 m² označil na skici terenske meritve in ugotovil, kako se je spremenila meja v letu 1956. Do vseh navedenih dokazov se sodišče prve stopnje ni opredelilo in ni navedlo razlogov za zavrnitev. Ker se je predlagateljev pravni prednik strinjal s potekom meje, kot je bila kasneje evidentirana v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi, tako določena meja predstavlja okoliščino, na podlagi katere je mogoče določiti mejo po močnejši pravici (VSL II Cp 3157/2009). Sodišču očitata kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ker ni navedlo razlogov glede uporabe kriterija za določitev meje. Kršena jima je bila pravica do izjave. Dokazna ocena sodišča ni celovita in ni skladna z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP, sodišče pa je kršilo tudi 22., 23. in 25. člen Ustave RS. Nepravilen je zaključek sodišča v zvezi z močnejšo pravico, saj je nesporno, da je imel kupec šele namen izgraditi mizarsko delavnico, zato se meja zaradi njene neizdelave ni premaknila v korist predlagateljev. Kar je bilo kupljeno, je kupljeno, ne glede na nadaljnjo gradnjo. V dokupljenih 58 m² zemljišča sodi tudi kap predvidene mizarske delavnice. Menita, da sporni mejni prostor predstavlja gradbeno parcelo oziroma funkcionalno in pripadajoče zemljišče k njuni stavbi. S tem, ko je sodišče sklenilo, da se površina parcel ne popravlja, bo prišlo do neskladja med dejansko in uradno površino parcel, saj se njuna parcela dejansko zmanjšuje za najmanj 20 m². Ne drži ugotovitev sodišča, da se na mejnem spornem prostoru ne nahajajo nobeni mejni kamni, saj je mejni kamen viden iz priloženih fotografij. Sodišče tudi ni ugotavljalo nadaljnje meje ob gospodarskem poslopju, čeprav se glede na skico popravlja oziroma spreminja. Sodišče je glede zadnje mirne posesti zmotno ugotovilo dejansko stanje. Posest izvršujeta že s samim obstojem hiše in kapa ter tudi s posedovanjem zemljišča. Sodišče zgolj povzema izpovedbe, ne pove pa, zakaj določeni priči oziroma udeležencu verjame, zato je podana kršitev 8. člena ZPP. D. Ž. je izpovedal, da je bila A. P. podarjena parcela za gradnjo mizarske delavnice, kar potrjuje njuno močnejšo pravico. Sodišče se ni opredelilo do njune uporabe zemljišča za druge namene (vzdrževanje in čiščenje stavbe in ne le košnja trave) ter do njunih navedb glede predlagateljevih desk, ki niso zložene ob steni. Ugotovitev sodišča, da mirna posest predlagateljev traja vse od leta 1956, je v nasprotju z listinskimi dokazi, z njunima izpovedbama in izpovedbama J. M. in S. Đ. Predlagata spremembo, podredno pa razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Predlagatelja sta na pritožbo odgovorila in predlagata njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Materialnopravno podlago za odločitev v predmetnem postopku predstavlja 77. člen Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki določa kriterije, po katerih sodišče uredi mejo v nepravdnem postopku. SPZ kot temeljni kriterij za ureditev meje določa kriterij močnejše pravice. Največkrat je takšna pravica lastninska pravica, ki jo je posamezni od mejašev pridobil na podlagi katerega izmed pravnoveljavnih načinov (priposestvovanje, dogovor o poteku meje). Sodišče uredi mejo po zadnji mirni posesti, če močnejša pravica ni dokazana ali če ni podano soglasje strank (četrti odstavek 77. člena SPZ). V obravnavanem primeru so udeleženci podali soglasje, da se meja uredi po močnejši pravici, vendar je sodišče prve stopnje zaključilo, da udeleženci niso dokazali močnejše pravice, zato je mejo uredilo po zadnji mirni posesti.

6. Nasprotna udeleženca sta močnejšo pravico utemeljevala z navedbami, da sta očeta udeležencev sklenila kupno pogodbo, na podlagi katere se je popravil zaris mejne črte med parc. št. 980 in 975, kakor je v naravi zabetonirano z betonskim zidom ter s pripadajočim strešnim kapom. V zvezi s tem je sodišče prve stopnje obrazložilo le, da ker ni prišlo do izgradnje novega objekta, ni mogoče govoriti o pripadajočem kapu ter posledično zaključilo, da močnejša pravica ni dokazana. Pritožnika utemeljeno opozarjata, da je takšno razlogovanje sodišča prve stopnje napačno. Nasprotna udeleženca sta namreč zatrjevala in predložila listine, da je prišlo do spremembe poteka meja na podlagi kupne pogodbe, zato glede na njune navedbe (da se je sprememba meje že izvedla, čeprav je nesporno, da objekt ni bil zgrajen) ni odločilno, da kasneje ni prišlo do izgradnje objekta. Sama izgradnja objekta očitno ni bila pogoj za pridobitev lastninske pravice na delu nepremičnine predlagateljev. Pritožnika se sklicujeta na listine, iz katerih izhaja, da se je njuna parcela povečala, parcela predlagateljev pa zmanjšala, za 58 m². Sodišče prve stopnje bi zato moralo opraviti celovito dokazno oceno glede zatrjevane močnejše pravice in ugotoviti, kateri del parcele predlagateljev sta nasprotna udeleženca pridobila na podlagi kupne pogodbe. Ugotoviti bi torej moralo staro mejo in nato, ali se je meja premaknila, kot to zatrjujeta nasprotna udeleženca.¹ V zvezi s tem nasprotna udeleženca tudi utemeljeno navajata, da se sodišče do predloženih dokazov ni opredelilo, prav tako ni izvedlo dokaza s postavitvijo izvedenca, ki bi ocenil, kako se je spremenila meja na podlagi sklenjene kupne pogodbe oziroma ni obrazložilo zavrnitve navedenega dokaznega predloga.

7. Šele ko bi sodišče prve stopnje na podlagi skrbno izvedene dokazne ocene ugotovilo, da nobeden od udeležencev ni dokazal močnejše pravice, bi mejo lahko določilo po zadnji mirni posesti. Nasprotna udeleženca utemeljeno nasprotujeta tudi dokazni oceni sodišča prve stopnje glede ugotovitve zadnje mirne posesti. Dokazna ocena sodišča ni celovita oziroma je nepopolna ter ni skladna z metodološkimi napotki iz 8. člena ZPP. Sodišče prve stopnje se tudi ni opredelilo do drugih zatrjevanih načinov uporabe oziroma posesti spornega mejnega prostora s strani nasprotnih udeležencev. Prav tako nasprotna udeleženca utemeljeno opozarjata, da se sodišče ni opredelilo do okoliščine, ki bi lahko bila relevantna pri ugotovitvi njune posesti, in sicer da predlagateljeve deske niso zložene ob steni hiše. Pravici udeleženca, da se v postopku izjavi, namreč odgovarja obveznost sodišča, da vse navedbe in predloge udeležencev vzame na znanje, da pretehta njihovo relevantnost ter da se do tistih, ki so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi odločbe tudi opredeli.

8. Sodišče prve stopnje bo zato moralo v novem postopku najprej popolno ugotoviti dejansko stanje glede zatrjevane močnejše pravice na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Nato bo moralo ponovno odločiti, ali so udeleženci dokazali močnejšo pravico. Če močnejše pravice ne bodo dokazali, pa bo sodišče moralo na podlagi skrbne dokazne ocene ugotoviti zadnjo mirno posest, če se pa tudi te ne bo moglo ugotoviti, pa mejo urediti tako, da sporni mejni prostor razdeli po pravični oceni.

9. Glede na to, da sodišče še ni ugotavljalo odločilnih dejstev, potrebnih za ugotovitev meje na podlagi močnejše pravice, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP). Ob tem pritožbeno sodišče ugotavlja, da glede na naravo stvari in okoliščine primera ne more samo dopolniti postopka. Ker je treba ponoviti in dopolniti dokazni postopek, bi drugačna odločitev pritožbenega sodišča nesorazmerno posegla v pravico udeležencev do izjave, medtem ko bo dopolnitev postopka na prvi stopnji bolj ekonomična in ne bo povzročila kršitve pravice udeležencev do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Poleg tega bi se s tem, ko bi se pravno relevantna dejstva prvič ugotavljala šele v pritožbenem postopku, udeležencem odvzela pravica do pritožbe.

10. Udeleženci stroškov pritožbenega postopka niso priglasili.

PRAVNI POUK:

Proti temu sklepu je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka tega sklepa, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če udeleženec vloži pritožbo po pooblaščencu, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

-------------------------------

¹ Prim. V. Rijavec, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 436.

Datum zadnje spremembe:

02.09.2020

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 2502/2009
• VSL Sklep II Cp 724/2017
• VSL sklep II Cp 3014/2014