VSL Sklep II Cp 1622/2019

Jedro

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dedič F. P. izpolnjuje strokovne kriterije za kmetovanje, da ima status kmeta, da kmetuje na svojih zemljiščih, ki ne predstavljajo zgolj oljčnika, temveč tudi gozd, prav tako zna uporabljati ostale kmetijske stroje in je že v mladosti, kot tudi kasneje, čeprav občasno, obdeloval kmetijo zapustnika (žetev, košnja). Pritožnica formalnih kriterijev glede izobrazbe ne izpolnjuje, prav tako je v zadnjih letih bolj skrbela za vrt, živino in starše, medtem ko so dela s stroji opravljali njen mož in sestra. Po oceni pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje, ki je tudi po kriteriju usposobljenosti za delo prednost dalo F. P., pravilna in ustrezno upošteva določilo drugega odstavka 7. člena ZDKG.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dedič F. P. sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z delnim sklepom o dedovanju ugotovilo obseg zapuščine po pokojnem F. P. Glede premoženja, ki ne sodi v sklop zaščitene kmetije (I./II. točka izreka), je odločilo, da ga podedujejo zakoniti dediči prvega dednega reda, in sicer sin F. P., hči V. H. in hči J. B., vsak z deležem do 1/3 tega dela zapuščine (II. točka izreka). Ugotovilo je tudi obseg zapuščine, ki sestavlja zaščiteno kmetijo (I./I. točka izreka), ter za njenega prevzemnika določilo sina F. P. (III. točka izreka). Sklenilo je, da bo o nujnih dedičih zaščitene kmetije in načinu izplačila odločilo s končnim sklepom (IV. točka izreka).

2. Zoper odločitev o imenovanju prevzemnika kmetije vlaga pritožbo dedinja J. B., ki uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Meni, da je le ona dokazala namen obdelovanja zaščitene kmetije, saj je vse od začetka bolezni staršev skupaj s sestro V. zanjo skrbela. Postopoma sta obe dedinji prevzemali večino del in sta se vključevali na vseh področjih. To izhaja iz fotografij in zaslišanih prič. Napačna je ocena sodišča, da naj bi z izjemo sorodnikov dedinje priče izpovedovale le o enkratnih dogodkih in srečanjih s strankama. A. Ž. kot najbližji sosed je osebno zaznaval, da sta na kmetiji največ delali J. B. z možem in dedinja V. H., medtem ko dediča F. P. tam ni pogosto videval. Podobno je izpovedal tudi A. J. Dedič F. P. se vse od svoje odselitve v delo na kmetiji ni več vključeval, priče so ga videvale v soseščini, kjer ima gozd. Dedinja J. B. je izkazala tudi finančno skrb za kmetijo ter vložila račune, ki pričajo o njeni stalni in vsakodnevni prisotnosti. Dedič F. P. je kmetijske stroje kupoval pred več deset leti. Po teh nakupih se je dedič odselil, se zaposlil in si na splošno uredil življenje na način, ki ne kaže na zatrjevani namen obdelovanja kmetije. Dedinja je tudi bolj primerna za prevzemnico zaščitene kmetije po kriteriju usposobljenosti za njeno upravljanje. Dokazni postopek je pokazal, da dedinja ustrezno skrbi za zaščiteno kmetijo, prav tako za živino. To pa je dokaz, da bo za kmetijo lahko dobro skrbela tudi v prihodnje. Izpiti, ki jih je predložil dedič F. P., niso povezani z delom na zaščiteni kmetiji, temveč je izobraževanje opravil za pridobitev statusa kmeta v zvezi z oljčnim nasadom in vinogradom na P. Ta skrb ni primerljiva s skrbjo za zaščiteno kmetijo in sama izobrazba ne more prestavljati odločilnega kriterija za oceno usposobljenosti za opravljanje kmetijske dejavnosti. Če bi dedič res skrbel za zaščiteno kmetijo, bi pri tem razvil ustrezen odnos do živali in ne bi predlagal, da se za namen kritja stroškov skrbnika zapuščine proda živina. Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep spremeni in za prevzemnico postavi njo.

3. Na pritožbo je odgovoril dedič F. P. ter predlagal njeno zavrnitev. Opozoril je, da je sodišče pravilno uporabilo določila ZDKG, da ima namen obdelovati kmetijo, da se je na področju kmetijstva izobraževal formalno že od leta 2003, ima status kmeta, je usposobljen za uporabo fitofarmacevtskih sredstev, J. B. pa nima ne formalne izobrazbe niti nima statusa kmeta. Po smrti zapustnika si je prisvojila hišo, dedič pa je poskrbel za čiščenje gozda in spravilo lesa ter preoranje zatravljenih njiv in setev. Že s tem je dokazal dejanski namen in zmožnost, da prevzame skrb za zaščiteno kmetijo, h kateri je od rane mladosti prispeval.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predmet pritožbenega preizkusa je pravilna uporaba kriterija iz 7. člena ZDKG pri določitvi prevzemnika zaščitene kmetije. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta se oba potomca zapustnika, ki sta izrazila interes prevzeti zaščiteno kmetijo, z domače kmetije odselila, se usposobila za poklic, s katerim se preživljata, in sta zaposlena. Dedič F. P., ki živi v bližini, je v času bivanja na domači kmetiji kupil več kmetijskih strojev, v letu 2003 je opravil izpite iz kmetijskih predmetov sadjarstva, vinogradništva, poljedelstva in živinoreje, je vpisan v register kmetijskih gospodarstev, ima izpit za traktor in potrdilo o pridobitvi znanja iz fitomedicine. Je lastnik oljčnika na P. in tudi nepremičnin v okolici kmetije (gozd). Dedinja J. B., ki prebiva v L., formalne izobrazbe s področja kmetijstva ni pridobila, vendar pa je v času bolezni skupaj z družino in sestro V. H. skrbela za starša, opravljala kmetijska dela in si tako pridobila praktične izkušnje. Na kmetiji je bil zapustnik aktiven skoraj do smrti, pomoč pri delu pa sta mu nudili obe hčerki in pritožničin mož, dedič F. P. pa le redko.

6. Ob tako ugotovljenih dejstvih pritožbeno sodišče soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, ki je glede na precejšnjo enakovrednost obeh dedičev po zakonskih kriterijih, določenih za postavitev prevzemnika, prednost dalo tudi formalni usposobljenosti dediča F. P. za opravljanje kmetijskih dejavnosti. Ne držijo pritožbene navedbe, da omenjeni dedič ne bi izkazal namena obdelovanja zaščitene kmetije, saj namen pomeni predvsem duševno usmerjenost k uresničitvi kakega dejanja, kar je v postopku nedvomno izrazil. Poleg tega ni zanemarljivo, da je v času bivanja z zapustnikom vanjo investiral z nakupom večjih kmetijskih strojev, prav tako so priče potrdile, da je tudi po odhodu s kmetije žel s kombanjem in delal v gozdu. Zgolj večji angažma pritožnice pri ostalih delih, predvsem na vrtu, pri živini in pri negi ostarelih staršev, še ne pomeni odsotnosti bratovega namena za obdelovanje kmetije. Upoštevati je treba, da je kmetijo skoraj do smrti upravljal zapustnik, ki je, kot izhaja iz cenitvenega poročila sodne cenilke, še v zadnjem letu življenja (2015) skrbel za pridobitev subvencij in tudi ni določil namestnika kmetijskega gospodarstva. Vloge pritožnice in njene družine torej ni videl kot ključne za ohranitev kmetije ter nasprotnega dedinja ni izkazala.

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dedič F. P. izpolnjuje strokovne kriterije za kmetovanje, da ima status kmeta, da kmetuje na svojih zemljiščih, ki ne predstavljajo zgolj oljčnika, temveč tudi gozd, prav tako zna uporabljati ostale kmetijske stroje in je že v mladosti, kot tudi kasneje, čeprav občasno, obdeloval kmetijo zapustnika (žetev, košnja). Pritožnica formalnih kriterijev glede izobrazbe ne izpolnjuje, prav tako je v zadnjih letih bolj skrbela za vrt, živino in starše, medtem ko so dela s stroji opravljali njen mož in sestra. Po oceni pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje, ki je tudi po kriteriju usposobljenosti za delo prednost dalo F. P., pravilna in ustrezno upošteva določilo drugega odstavka 7. člena ZDKG. Dokazi, ki jih v pritožbi izpostavlja pritožnica, sicer potrjujejo njeno večjo prisotnost na kmetiji, ki je sodišče prve stopnje ni prezrlo. To velja tako za izpovedi prič kot fotografije, glede računov pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da se ti nanašajo predvsem na obdobje po smrti zapustnika. V tem času so nesoglasja med dediči že obstajala, kar je razvidno tudi iz večkratnega poziva dediča F. P., naj mu pritožnica omogoči dostop do stanovanjskega objekta in gospodarskih prostorov, zato si dedinja s temi plačili boljšega položaja po kriterijih 7. člena ZDKG ne more zagotoviti.

8. Ker po povedanem v pritožbi izpostavljeni razlogi ne vzbujajo dvoma v pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, ki jo je ustrezno pojasnilo in utemeljilo s kriteriji in v duhu ZDKG, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 174. člena ZD.

Datum zadnje spremembe:

02.09.2020

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Cp 1760/2017
• VSL Sklep II Cp 263/2018
• VSL sklep I Cp 3105/2013