VSL Sklep Cst 185/2020

Jedro

ZFPPIPP v drugem odstavku 395. člena določa trimesečni rok za izselitev. Rok je zakonski in ga mora sodišče določiti že ob izdaji sklepa o prodaji.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o prodaji – prvi sklenilo: 1) da se solastna dela ¼ obeh nepremičnin, določenih v izreku sklepa, proda na javni dražbi z zvišanjem izklicne cene, skupaj z ostalimi solastniškimi deleži, določilo izklicno ceno 45.975,00 EUR in varščino 4.600,00 EUR, določilo način nadaljnje prodaje in izklicno ceno v primeru neuspešne prve prodaje; 2) da mora dolžnik v treh mesecih po prejemu tega sklepa izprazniti nepremičnino, ki je predmet prodaje.

2. Dolžnik se je proti sklepu pritožil. Navaja, da sodišče ni upoštevalo, da je dolžnik starejša in bolehna oseba ter da nima druge nepremičnine. Prodaja nepremičnine se utegne zavleči, zato ni nobene potrebe, da jo mora izprazniti pred prodajo. Sklep sodišča bi bil pravilen, če bi sodišče dolžniku naložilo izpraznitev stanovanja v določenem roku po uspešni prodaji. Tako bi si dolžnik lažje uredil preselitev na drugo lokacijo. Dolžnik je vložil prošnjo za bivanje v domu upokojencev, vendar zaradi prezasedenosti prošnji še ni ugodeno.

3. Upraviteljica je predlagala zavrnitev pritožbe. Poleg zakonske določbe drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP je opozorila tudi, da poteka sočasna prodaja vseh solastnih deležev v treh stečajnih postopkih.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo prodajo solastnega dela nepremičnine, ki v naravi predstavlja stanovanjsko hišo in pomožni gospodarski objekt z zemljiščem. Sodišče na podlagi 331. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP s sklepom o prodaji na predlog upravitelja določi način prodaje. Pritožbeno ni sporno, da ni ovir za začetek prodaje (prim. 330. člen ZFPPIPP). Pač pa pritožnik (dolžnik) nasprotuje izselitvi iz nepremičnine do takrat, ko bo nepremičnina prodana, vendar neutemeljeno. ZFPPIPP v drugem odstavku 395. člena določa trimesečni rok za izselitev. Ta rok je zakonski in ga mora sodišče določiti že ob izdaji sklepa o prodaji. Drži pritožbena navedba, da je pritožnik zaenkrat še (so)lastnik nepremičnine. Vendar ustavna pravica do zasebne lastnine (33. člen Ustave) ni absolutna. Izpraznitev stanovanjske hiše je pomembna zaradi doseganja cilja, tj. prodaje nepremičnine in posledično poplačila dolžnikovih obveznosti. Lastninska pravica (glede na izpodbijano odločitev o izselitvi natančneje rečeno: lastnikovo temeljno materialnopravno upravičenje uporabljati stvar) se tako z začetkom stečajnega postopka nujno omeji zaradi dosege drugega, ravno tako ustavno dopustnega cilja. Ta cilj je pravica upnikov kot imetnikov obligacijske terjatve, ki mora biti učinkovito uveljavljena v postopku prisilnega poplačila, tokrat v stečajnem postopku (33. in 23. člen Ustave; prim. odločbo Ustavnega sodišča, št. Up-9/16 z dne 15. 11. 2018). Poleg tega, da se prodaja opravlja hkrati v treh stečajnih postopkih, višje sodišče še dodaja, da je bil postopek osebnega stečaja na dolžnikov predlog uveden 28. 5. 2019, začet 10. 6. 2019, zato je odločitev v izpodbijani drugi točki morala biti pričakovana posledica tega postopka.

6. Višje sodišče je odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Izrecno zatrjevani pritožbeni razlog ni podan. Ker tudi niso podani pritožbeni razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Datum zadnje spremembe:

28.08.2020

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 194/2019
• VSL sklep II Cp 4311/2010
• VSL sklep Cst 421/2015