VSL Sklep I Cpg 279/2020

Jedro

Tožena stranka bi s pritožbo lahko uspela le, če bi dokazala, da je ugovor zoper izpraznitveni nalog na pošto oddala pravočasno. Držijo pritožbene navedbe, da je na obrazcu P-3 popis oddanih pošiljk z dne 12. 4. 2019 navedeno, da naj bi pooblaščenka tožene stranke tega dne na pošti oddala na Okrožno sodišče v Ljubljani naslovljeni ugovor v zadevi A., k. d., vendar pa na navedenem obrazcu ni niti poštnega žiga niti podpisa pooblaščenega poštnega delavca, kar bi dokazovalo, da je bila navedena pošiljka oddana na pošti prav dne 12. 4. 2019.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sklepa potrdita.

II. Tožena stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. S sklepom Plg 19/2019 z dne 16. 5. 2019 je sodišče prve stopnje zavrglo ugovor tožene stranke zoper nalog za izpraznitev poslovnih prostorov tega sodišča z dne 2. 4. 2019. S sklepom z dne 7. 11. 2019 pa je sodišče zavrnilo predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje z dne 17. 6. 2019.

2. Iz razlogov sklepa o zavrženju ugovora tožene stranke zoper nalog za izpraznitev poslovnih prostorov izhaja, da je sodišče prve stopnje nalog za izpraznitev poslovnih prostorov izdalo dne 2. 4. 2019. V pravnem pouku je toženo stranko poučilo, da lahko zoper zadevni nalog za izpraznitev poslovnih prostorov v roku osem dni od prejema pisnega odpravka naloga vloži ugovor. Izpraznitveni nalog je bil toženi stranki pravilno vročen dne 4. 4. 2019. Rok za vložitev ugovora je iztekel 12. 4. 2019. Tožena stranka pa je ugovor zoper predmetni izpraznitveni nalog vložila šele dne 19. 4. 2019. Sodišče prve stopnje je zato njen ugovor kot prepozen zavrglo.

3. Predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje z dne 17. 6. 2019 je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 7. 11. 2019 zavrnilo zaradi nesklepčnosti. Tožena stranka je v njem zatrjevala, da je ugovor zoper izpraznitveni nalog vložila pravočasno. Sodišče prve stopnje je presodilo, da ob takšni trditveni podlagi ni mogoče govoriti o zamudi roka za opravo pravnega dejanja.

4. Tožena stranka je zoper sklepa vložila pritožbi iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Višjemu sodišču je predlagala, naj pritožbama ugodi, sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje ali pa samo dovoli vrnitev v prejšnje stanje in razveljavi nalog za izpraznitev poslovnega prostora ter tožnici naloži v plačilo stroške postopka.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. Sodišče prve stopnje je predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo zaradi nesklepčnosti. Tožena stranka je namreč zatrjevala, da je poštno pošiljko, ki naj bi vsebovala ugovor zoper plačilni nalog, pravočasno oddala na pošti dne 12. 4. 2019, pošta pa je pošiljko odpremila prepozno dne 19. 4. 2019.

7. Vrnitev v prejšnje stanje stranka predlaga, če zamudi rok ali narok za kakšno pravno dejanje in zaradi tega izgubi pravico to dejanje opraviti. Sodišče pa ji vrnitev v prejšnje stanje dovoli, če ugotovi, da je stranka zamudila rok iz upravičenega vzroka (prvi odstavek 116. člena ZPP). Ker je tožena stranka trdila, da je ugovor vložila pravočasno, ni mogoče govoriti o zamudi roka za opravo pravnega dejanja. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi neutemeljenega predloga za vrnitev v prejšnje stanje je zato pravilna.

8. Izvedba predlaganega dokaza z zaslišanjem zakonite zastopnice tožene stranke M. D., ki naj bi pojasnila vse okoliščine glede napake pošte pri odpremi pisemske pošiljke, v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje ni bila potrebna. Izpodbijani sklep pa je tudi zadostno obrazložen, saj je sodišče prve stopnje v razlogih sklepa pojasnilo, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje neodpravljivo nesklepčen. Dodatno pojasnilo, zakaj sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaza z zaslišanjem zakonite zastopnice tožeče stranke, ni bilo potrebno. Z nesklepčnim predlogom za vrnitev v prejšnje stanje tožena stranka v nobenem primeru ne bi mogla biti uspešna.

9. Če se pošlje vloga po pošti priporočeno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena (drugi odstavek 112. člena ZPP). Morebitno napako pošte ima tožena stranka možnost uveljavljati s pritožbo zoper sklep o zavrženju prepoznega ugovora zoper izpraznitveni nalog. To je v obravnavanem primeru tudi storila. Če bi se izkazalo, da je bila pošiljka, ki naj bi vsebovala ugovor zoper izpraznitveni nalog na pošti oddana pravočasno, bi bila pritožba tožene stranke utemeljena.

10. Tožena stranka je v pritožbi navajala, da je pravočasno, in sicer dne 12. 4. 2019, na pošti oddala pošiljko, ki je vsebovala ugovor zoper nalog za izpraznitev poslovnega prostora z dne 2. 4. 2019. Zatrjevala je, da je prišlo do očitne napake pri odpremni pošti - Enota L., ki je pošiljko dejansko oddala v promet šele 19. 4. 2019. Pooblaščenka tožene stranke je v dokaz predložila popis oddajnih pošiljk iz svoje poštne knjige z dne 12. 4. 2019, na katerem je navedeno, da je pooblaščenka ugovor za toženo stranko: A., k. d. pošti izročila navedenega dne.

11. Tožena stranka bi s pritožbo lahko uspela le, če bi dokazala, da je ugovor zoper izpraznitveni nalog na pošto oddala pravočasno. Držijo pritožbene navedbe, da je na obrazcu P-3 popis oddanih pošiljk z dne 12. 4. 2019 (priloga B7 in B8) navedeno, da naj bi pooblaščenka tožene stranke tega dne na pošti oddala na Okrožno sodišče v Ljubljani naslovljeni ugovor v zadevi A., k. d., vendar pa na navedenem obrazcu ni niti poštnega žiga niti podpisa pooblaščenega poštnega delavca, kar bi dokazovalo, da je bila navedena pošiljka oddana na pošti prav dne 12. 4. 2019. Da bi pošta dejansko prejela navedeno pošiljko dne 12. 4. 2019, tudi ne izhaja iz odgovora Pošte Slovenije z dne 7. 7. 2019, s katerim je ta odgovorila na dopis pooblaščenke tožene stranke z dne 5. 6. 2019. Iz navedenega odgovora Pošte Slovenije izhaja, da se vse prevzete pošiljke skupaj z oddajnimi popisi takoj po prevzemu sprejmejo v prenos, potrjene oddajne popise pa se pripravi za vračilo pošiljateljem. Na pošti pa morebitnih nepravilnosti niso ugotovili. Pošta tudi ni zabeležila reklamacije z dne 16. 4. 2019, na katero se je sklicevala pooblaščenka tožene stranke.

12. V zvezi z oddajo pošiljke je tožena stranka predlagala zaslišanje svoje zakonite zastopnice. Ker naj bi ugovor domnevno na pošto oddala pooblaščenka tožene stranke odvetnica M. Š., ki je tudi pisno komunicirala s pošto, konkretiziranih trditev o morebitnem ustnem komuniciranju zakonite zastopnice s poštnimi uslužbenci pa tožena stranka ni podala, v zvezi z ugotavljanjem dejstva o pravočasnosti vloženega ugovora zaslišanje zakonite zastopnice ni bilo potrebno.

13. Na toženi stranki je bilo trditveno in dokazno breme glede pravočasne vložitve ugovora. Ker tožena stranka dokaznega bremena v tej smeri ni zmogla, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju ugovora zoper izpraznitveni nalog pravilna.

14. Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, pritožbeno sodišče pa tudi ni zasledilo nobene od kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 166. člena ZPP), je neutemeljeni pritožbi zavrnilo in izpodbijana sklepa potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

25.08.2020

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 1441/2020
• VSC Sklep II Ip 120/2020
• VSC Sklep II Ip 124/2023