VSL Sklep II Cp 904/2020

Jedro

Pritožba utemeljeno opozarja, da so bili neutemeljeno tožnikoma priznani stroški posveta s stranko in za pregled dokumentacije v višini 100 točk. Ti stroški so že zajeti v opominu (tar. št. 38 OT) oziroma v tožbi (tar. št. 18-1 OT).

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba (sklep) v III. točki izreka spremeni tako, da se znesek 1.056,86 EUR nadomesti z zneskom 974,32 EUR.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sodba (sklep) sodišča prve stopnje.

III. Pravdne stranke krijejo vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo, da je dolžan plačati tožnikoma 70,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 2. 10. 2019 dalje do plačila, v presežku¹ je tožbeni zahtevek zavrnilo (I). Ugotovilo je tudi, da je toženec motil lastninsko pravico tožnikov na prikolici SIP 22 m³, s tem, da jo je brez dovoljenja tožnikov odpeljal in jo uporabljal ter poškodovano vrnil. Sodišče je tožencu tudi prepovedalo, da v bodoče posega v lastninsko pravico tožnikov na prikolici (II). Tožencu je še naložilo, da mora povrniti tožnikoma pravdne stroške v znesku 1.056,86 EUR v roku petnasjtih dni od prejema sodbe sodišča prve stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila (III).

2. Toženec vlaga pritožbo zoper III. točko sodbe² iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da sodbo (sklep) v izpodbijanem delu spremeni tako, da odloči, da je toženec dolžan tožnikoma plačati stroške postopka v višini 628,00 EUR.³ Navaja, da sodišče prve stopnje v obrazložitvi stroškovnika tožnikov ni povzelo, odločitev v tem delu tudi ni obrazložena, zato se je ne da preizkusiti. Sodišče je napačno priznalo tožnikoma stroške v višini 100 točk za posvet s stranko in pregled dokumentacije. Posvet se obračunava le, če ni zajet v drugih tarifnih številkah. Posvet je zajet že s tožbo. Sodišče je ugotovilo, da sta tožnika v pravdi le delno uspela, priznalo pa jima je vse zahtevane pravdne stroške. Tožnika sta uspela glede plačila odškodnine le s 63 %. Tožnika sta upravičena do zakonskih zamudnih obresti od zneska 628,00 EUR od izdaje sklepa pritožbenega sodišča.

3. Tožnika v odgovoru na pritožbo predlagata njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena ZPP. Sodna praksa dopušča,⁴ da se sodišče pri odločitvi o povrnitvi stroškov postopka sklicuje na stroškovnik in da zato v sodbi ni dolžno povzeti stroškov, ki jih je priznalo stranki, še posebej v primerih kot v obravnavanem, ko je sodišče prve stopnje stroškovnik od tožnikov poslalo toženčevemu pooblaščencu skupaj s sodbo. Sodišče prve stopnje zato ni storilo formalnih kršitev postopka, na katero opozarja pritožba. V pritožbi zatrjevana opustitev sodišča prve stopnje, pa zagotovo ni vplivala na zakonitost odločitve, neutemeljena pa je tudi pritožbena navedba, da odločitve v tem delu ni mogoče preizkusiti.

6. Sodišče prve stopnje je pojasnilo razloge, na podlagi katerih je odločilo, da mora toženec povrniti tožnikoma vse njune pravdne stroške. Pri tem se je pravilno sklicevalo na tretji odstavek 154. člena ZPP, ki določa, da sodišče lahko odloči, da mora ena stranka povrniti vse stroške, ki sta jih imela nasprotna stranka in intervenient, če nasprotna stranka ni uspela samo s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka, pa zaradi tega niso nastali posebni stroški. Prav te okoliščine so bile ugotovljene in pojasnjene v sodbi, še posebej, če se upoštevajo tudi razlogi na podlagi katerih, je sodišče prve stopnje skoraj v celoti ugodilo tožbenim zahtevkom. Toženec je glede škode prerekal temelj tožbenega zahtevka, zato je uspeh tožnikov po temelju in višini 82 %, tožnika pa sta v celoti uspela tudi z lastninsko pravnim zahtevkom. Iz teh razlogov pritožbeno sodišče sprejema ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnika nista uspela le s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka, da s tem tudi niso nastali posebni stroški, zato sta upravičena do povračila vseh stroškov postopka.

7. Pritožba pa utemeljeno opozarja, da so bili neutemeljeno tožnikoma priznani stroški posveta s stranko in za pregled dokumentacije v višini 100 točk. Ti stroški so že zajeti v opominu (tar. št. 38 Odvetniške tarife; v nadaljevanju OT) oziroma v tožbi (tar. št. 18/1 OT).⁵ Pritožbeno sodišče zato v novem obračunu teh stroškov tožnikoma ni priznalo.

8. Pritožbeno sodišče je priznalo tožnikoma opomin po tar. št. 38 OT – 100 točk, za tožbo za tar. št. 18/1 OT – 200 točk, za prvo pripravljalno vlogo 200 točk, za zastopanje na naroku dne 19. 12. 2019 – 200 točk, za urnino 150 točk, za zastopanje na naroku 21. 1. 2020 – 100 točk, za urnino 100 točk, za materialne stroške 20,50 točk, vse zvišano za 10 % za zastopanje dveh strank po 7. členu OT – 107,05 točk skupaj 1.177,55 točk, kar je 706,53 EUR. Temu znesku je pritožbeno sodišče dodalo stroške DDV v višini 155,43 EUR, pričnino 10,36 EUR in za takso za tožbo 102,00 EUR. Do ostalih stroškov po temelju in višini tožnika nista upravičena. Pritožbeno sodišče tožnikoma ni priznalo stroškov za posvet s stranko in pregled dokumentacije po tar. št. 39/1, znižalo pa je tudi materialne stroške (tretji odstavek 11. člena OT). Tožnika sta upravičena do povračila stroškov postopka v višini 974,32 EUR.

9. Pravdna stranka, ki v pravdi ne uspe, mora v skladu s sodno prakso plačati nasprotni stranki od priznanih pravdnih stroškov zakonske zamudne obresti, od poteka izpolnitvenega roka dalje do izpolnitve obveznosti. Toženec je v zamudi s plačilom zneska 974,32 EUR od poteka izpolnitvenega roka, kot je določen v sodbi sodišča prve stopnje.

10. Pritožbeni razlogi so delno utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi ugodilo in sodbo (sklep) spremenilo, kot izhaja iz izreka sklepa, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sodbo (sklep) sodišča prve stopnje.

11. Toženec s pritožbo ni uspel, odgovor na pritožbo pa ni bil potreben, glede na razloge, ki jih navaja, zato pravdne stranke krijejo vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------
¹ Tožnika sta zahtevala plačilo v višini 111,02 EUR.
² O pritožbi zoper sodbo, s katero se izpodbija le odločitev o stroških postopka, odloči pritožbeno sodišče s sklepom.
³ Ker izpodbijani del ne presega zneska 800,00 EUR, je na podlagi prvega odstavka 366.a člena v zvezi s 7. alinjo drugega odstavka 366.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) o pritožbi odločal sodnik posameznik.
⁴ Čeprav večji del sodne prakse (posebej pritožbenega in Vrhovnega sodišča) v odločbi opredeljeno navede stroške, ki so bili stranki priznani, kakor tudi tiste, ki stranki niso bili priznani.
⁵ Enako npr. VSL sodba III Cp 461/2017.

Datum zadnje spremembe:

21.08.2020

Podobni dokumenti:

• VDSS Sklep Pdp 579/2018
• VSL Sklep II Cp 551/2020
• VDSS Sklep Psp 278/2017