<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep II Cp 822/2019

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2019:II.CP.822.2019
Evidenčna številka:VSL00031286
Datum odločbe:16.10.2019
Senat, sodnik posameznik:Alenka Kobal Velkavrh (preds.), Dušan Barič (poroč.), Barbara Krpač Ulaga
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
Institut:oporočno dedovanje - zakonito dedovanje - sklep o dedovanju - sestavine izreka sklepa o dedovanju - obračunska vrednost zapuščine - vrednost nujnega deleža - vračunanje daril - vrednost darila - služnost stanovanja - zmanjšanje oporočnih razpolaganj - nedovoljena pritožbena novota - prikrajšanje nujnega dednega deleža - dedovanje denarnih prejemkov

Jedro

Obračunska vrednost zapuščine in vrednost nujnega deleža ne sodita v izrek sklepa o dedovanju.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se v sklepu sodišča prve stopnje razveljavijo:

- IV., V. in IX. točka izreka;

- zadnji stavek v točki VIII/2 izreka.

II. V ostalem se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Dedinja H. Č. nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je ugotovilo, katero premoženje sodi v zapuščino po pokojnem D. S. (I. točka izreka sklepa). Za dedinji po D. S. je razglasilo njegovi sestri I. S., do 7/8, in H. Č., do 1/8 (II. točka izreka sklepa). Ugotovilo je, katero premoženje spada v zapuščino po pokojnem A. S. (III. točka izreka sklepa). Nadalje je ugotovilo, koliko znaša obračunska vrednost zapuščine in koliko znaša nujni delež H. Č. po A. S. (IV. točka izreka sklepa). V V. točki izreka sklepa je navedlo, da bi premoženje pokojnega A. S. dedovali I. S. do 5/8, H. Č. pa do 3/8. Po dopolnitvi prikrajšanega nujnega deleža H. Č., upoštevajoč vračunanje darila I. S. in zmanjšanje oporočnih razpolaganj v njeno korist, je odločilo, da premoženje po A. S. podedujeta I. S. do 5/16 in H. Č. do 11/16 (VI. točka izreka sklepa). Nadalje je ugotovilo, koliko znašata čisti vrednosti zapuščin po vsakem zapustniku in koliko znašata sodni taksi (VII. točka izreka sklepa). Odredilo je, da se v zemljiški knjigi izvede vknjižba lastninske pravice v korist obeh dedinj v deležih na posameznih nepremičninah, kot je to razvidno iz točke VIII/1 izreka sklepa. Glede denarnih sredstev na osebnem računu A. S. je prvo sodišče odločilo, da lahko z njimi razpolagata I. S. v deležu do 5/16 in H. Č. v deležu do 11/16, upoštevajoč stanje na računu 17. 9. 2013 pa je prvo sodišče odločilo, da lahko ta znesek dvigne I. S., L. S. pa ji izplača še 487,25 EUR (točka VIII/2 izreka sklepa). Prvo sodišče je še naložilo dedinji L. S., da je dolžna izročiti I. S. znesek 487,25 EUR, H. Č. pa znesek 944,34 EUR, iz naslova dvignjenih sredstev na računu zapustnika A. S. (IX. točka izrekla sklepa). Odločilo je še, da I. S. in H. Č. trpita skupne stroške postopka v sorazmerju z višino njunih dednih deležev po A. S., v določenih zneskih (X. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se pritožujeta I. S. in L. S., ki uveljavljata pritožbena razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava in predlagata, da pritožbeno sodišče ustrezno spremeni izpodbijani sklep. Pritožujeta se zoper IV., V., VI., VIII., IX. in X. točko izreka sklepa. V bistvenem navajata, da obračunska vrednost zapuščine in vrednost nujnega dednega deleža H. Č. ne sodita v izrek sklepa. Glede darilne pogodbe med zapustnikom A. S. in I. S. slednja navaja novo dejstvo, in sicer se sklicuje na okoliščino, da je zapustnik po pogodbi imel dosmrtno brezplačno služnost stanovanja, kar bi bilo treba upoštevati pri ugotavljanju vrednosti darila kot odbitno postavko. Prvo sodišče je napačno izračunalo dedna deleža I. S. in H. Č. po A. S. Celotno premoženje zapustnika deduje I. S. do 13/16, H. Č. pa do 3/16. To bi veljalo v primeru, da ne bi bilo prikrajšanja nujnega dednega deleža H. Č. Pogojna odločitev v V. točki izreka sklepa ne sodi v izrek, zato bi bilo treba v tem delu sklep razveljaviti. Napačna je tudi odločitev glede dejanskih dednih deležev dedinj po dopolnitvi nujnega dednega deleža H. Č. Sodišče bi moralo upoštevati soglasje dedinj o tem, da nepremičnino parc. št. 1579/1 k. o. 0001 v celoti podeduje H. Č. Solastniški delež zapustnika A. S. do 5/24 pri nepremičninah parc. št. 1360/11 in parc. št. 1360/6, obe k. o. 0002, ter denarna sredstva na računu zapustnika bi morala dedovati I. S. v deležu do 344/1000, dedinja H. Č. pa v deležu do 656/1000. Prvo sodišče je L. S. neupravičeno naložilo v plačilo znesek 1.431,59 EUR, saj bi plačilo tega zneska dedinji morali uveljavljati v pravdnem postopku. Glede skupnih stroškov postopka bi moralo prvo sodišče opraviti pobotanje teh zneskov in odločiti, komu je kdo na račun plačila skupnih stroškov dolžan kaj plačati.

3. Dedinja H. Č. v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Obračunska vrednost zapuščine iz 28. člena Zakona o dedovanju (ZD) in vrednost nujnega deleža nujnega dediča ne sodita v izrek sklepa o dedovanju (drugi odstavek 214. člena ZD), zato je pritožbeno sodišče v tem delu ugodilo pritožbi in razveljavilo IV. točko izpodbijanega sklepa.

6. Pritožbena trditev o nižji vrednosti darila po darilni pogodbi z dne 28. 5. 2003 zaradi dogovorjene osebne služnosti darovalca (služnost stanovanja v korist zapustnika A. S.) je neupoštevna že zato, ker gre za nedovoljeno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP). Ne glede na to je tudi neutemeljena, saj se vrednost darila oceni po vrednosti ob zapustnikovi smrti in po stanju ob daritvi (30. člen ZD), kar je bilo v zapuščinskem postopku upoštevano.

7. Iz podatkov spisa izhaja, da sta se dedinji I. S. in H. Č. dogovarjali o sporazumni rešitvi zadeve in da bi bila v tem primeru glede delitve dediščine aktualna možnost, da bi H. Č. (med drugim) prejela tudi celotno parc. št. 1579/1 k. o. 0001 v svojo izključno last (zapisnik o zapuščinski obravnavi z dne 8. 7. 2015). Ker pa do dogovora (sklenitve sodne poravnave) ni prišlo, je tudi navedena nepremičnina glede dedovanja delila enako usodo kot preostala zapuščina po A. S. Zato so pritožbeni izračuni v zvezi s prikrajšanjem nujnega dednega deleža H. Č. in višino deležev dedinj na posameznih stvareh v zapuščini napačni že iz tega razloga.

8. Prvo sodišče je pravilno izračunalo dedna deleža I. S. in H. Č. po zapustniku A. S. (upoštevajoč, da pritožba izrecno ne izpodbija načina končnega izračuna deležev, v zvezi s katerim se razlika 107,16 EUR "upošteva" v prid I. S. pri delitvi denarnih sredstev zapustnika). Polovica premoženja A. S. se je dedovala po njegovi oporoki, druga polovica pa po zakonu. V izhodišču bi to pomenilo za I. S. 3/4, za H. Č. pa 1/4 od celote. Glede na zahtevke H. Č. v zvezi z darilom, ki ga je I. S. prejela od zapustnika, uveljavljanjem nujnega dednega deleža (in v zvezi z njegovim prikrajšanjem) ter izračunano obračunsko vrednostjo zapuščine, je delež I. S. iz naslova zakonitega dedovanja po očetu (1/4 od celote) pripadel H. Č. (prvi odstavek 48. člena ZD), poleg tega pa so se zmanjšala tudi oporočna razpolaganja in sicer za toliko, kolikor je bilo potrebno, da je H. Č. prejela zapuščino v vrednosti oziroma v obsegu svojega nujnega dednega deleža (43.708,88 EUR). To je pomenilo, da zapuščino po A. S. (vrednostno 63.732,45 EUR) dedujeta H. Č. v deležu 11/16, I. S. pa v deležu 5/16 (upoštevajoč že omenjeni "korekcijski" znesek v prid I. S. v znesku 107,16 EUR). V tem pogledu z vidika drugega odstavka 214. člena ZD ne sodi v izrek sklepa o dedovanju niti vsebina V. točke izreka izpodbijanega sklepa, zato ga je pritožbeno sodišče razveljavilo tudi v tem delu, odločitev prvega sodišča o višini deležev dedinj v VI. točki izreka sklepa pa je glede na povedano pravilna.

9. Prvo sodišče je pravilno odločilo tudi v točki VIII/1 izreka izpodbijanega sklepa ter v prvem stavku točke VIII/2 izreka sklepa. V zvezi z dedovanjem denarnih sredstev in dvigom dela teh sredstev s strani L. S. (ki sicer ni dedinja po A. S.) prvo sodišče ni imelo podlage za odločitev, ki je razvidna iz zadnjega stavka točke VIII/2 in IX. točke izreka izpodbijanega sklepa, saj je v tem delu prekoračilo svojo pristojnost, kot utemeljeno izpostavlja pritožba. Morebitne zahtevke v zvezi s tem delom zapuščine lahko dedinji uveljavljata v pravdnem postopku.

10. Pritožba neobrazloženo izpodbija odločitev v X. točki sklepa, saj ne pojasni, za kakšne zneske stroškov gre in kateri zneski naj bi se pobotali. V tem delu je pritožba nerazumljiva, zato ne terja obrazloženega odgovora pritožbenega sodišča.

11. Pritožbeno sodišče je zato delno ugodilo pritožbi ter razveljavilo izpodbijani sklep v IV., V. in IX. točki ter zadnji stavek v točki VIII/2 izreka sklepa, v ostalem pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu potrdilo izpodbijani sklep, saj uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi v tem delu niso bili podani (2. in 3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku).

12. Dedinja H. Č. nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 174. člena ZD).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 28, 30, 48, 48/1, 214, 214/2
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 337, 337/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
20.08.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM5Mjk0