VSL Sklep I Cp 131/2020

Jedro

Ker gre za nadaljevano motenje posesti, je rok, v katerem bi tožnik smel zahtevati sodno varstvo, začel teči s prvim motilnim dejanjem. Kdaj je toženec začel z nasipavanjem terena, je tožnik kot njegov neposredni mejaš lahko zaznal takoj.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je po toženčevem ugovoru razveljavilo izdano začasno odredbo z dne 18. 5. 2018 in zavrnilo predlog za njeno izdajo. Obenem je zavrglo tožbo in njeno dopolnitev. Tožniku je naložilo, da mora tožencu povrniti 1.872,60 EUR stroškov postopka, z obrestmi.

2. Tožnik predlaga spremembo izpodbijanega sklepa, podrejeno njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Vztraja, da je bila tožba pravočasna. Sodišče je napačno ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo materialno pravo. Tudi obrazložitev sklepa je skopa in protislovna. Tožnikov dopis iz leta 2018 ne more utemeljiti zaključka, da je motenjska tožba, ki je bila vložena avgusta 2017, prepozna. Ni res, da naj bi bilo sporno zemljišče zasuto že 16. 6. 2017. Prvo motilno dejanje, zaradi katerega je tožnik vložil tožbo, se je zgodilo 4. 7. 2017. Tudi na fotografiji PP B., ki prikazuje stanje na dan 5. 7. 2017, je na spornem prostoru sveže poravnano nasutje, ki je temnejše barve od preostalega. Dejstvo, da niso vidne sledi gosenic, ne pomeni, da tega dne bager tam ni delal, saj ima žlico, s katero seže nekaj metrov daleč in lahko na daljavo poravna teren ter se nato umakne. Sicer pa je toženec postopoma rinil material in zasipal zemljišče proti meji s tožnikom. Ni res, da je bilo prvo motilno dejanje 16. 6. 2017. Logično je, da sta se pravdni stranki sprli na dan, ko je tožnik ugotovil, da toženec posega v njegovo posest. Čeprav je tožnik vložil tožbo 1. 8. 2017, motenje več kot dve leti kasneje še vedno traja in grozi z nastankom škode tožnikovi nepremičnini.

3. Toženec na pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je za svojo odločitev navedlo pregledne in razumljive razloge, tako da je izpodbijani sklep vsekakor mogoče preizkusiti. V obrazložitvi nadomestnega sklepa je izpustilo toženčev dopis tožniku z dne 15. 5. 2018, ki ga je v prvem sklepu z dne 25. 9. 2019 vključilo v dokazno oceno. Brez podlage je torej pritožbeni očitek, da je sodišče svojo odločitev oprlo na navedeni dopis, saj je zatrjevano protislovnost in protispisnost prvotne obrazložitve že odpravilo z nadomestnim sklepom. Izpodbijani sklep tako ni obremenjen z absolutnima bistvenima kršitvama iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, na kateri meri pritožba, niti s kakšno drugo uradoma upoštevno procesno kršitvijo.

6. Tudi dejansko stanje je bilo v postopku na prvi stopnji pravilno ugotovljeno. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov utemeljeno podvomilo o pravočasnosti tožnikove tožbe. Materialnopravno pravilno je zaključilo, da gre v tem primeru za nadaljevano motenje posesti, zato je rok, v katerem bi tožnik smel zahtevati sodno varstvo, začel teči s prvim motilnim dejanjem. Da je šlo za nadaljevano in ne za ponavljajoče se motenje, posredno priznava sam tožnik, ko v pritožbi navaja, da je toženec postopoma zasipal zemljišče proti meji s tožnikom.

7. Sodišče prve stopnje je prepričljivo pojasnilo, da se je motenje pričelo že vsaj v mesecu juniju 2017, ko je toženec pričel s strojnimi deli preko izvajalca M. Š. Res je datum posnetka na fotografijah mogoče prirediti, kot opozarja pritožba, vendar tudi po presoji pritožbenega sodišča ni tehtnih razlogov za dvom o času nastanka spornih dveh toženčevih fotografij z dne 16. 6. 2017 (priloga B12). Posnetek stanja na navedenih fotografijah se namreč ujema z vsebino strojnih nalogov z dne 5. 6. 2017 in 6. 6. 2017, tožnik pa ne oporeka dejstvu, da je na eni od fotografij izvajalec M. Š., ki s strojem ravna teren. Dovolj prepričljiva je tudi razlaga sodišča prve stopnje, ki temelji na primerjavi navedenih dveh fotografij s fotografijami, ki jih je na kraju samem 5. 7. 2017 posnel policist (priloga C17). Pritožbeni pomisleki te razlage ne morejo omajati, posebej ker tožnik sam priznava, da je toženec postopoma nasipal teren. Kdaj je toženec začel z nasipavanjem, je tožnik kot njegov neposredni mejaš lahko zaznal takoj. Od tedaj dalje je začel teči predpisani subjektivni rok iz 32. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ), v katerem bi moral tožnik zahtevati posestno varstvo. Ker sta pravdni stranki v sporu že vrsto let, kot izhaja iz spisa, je jalova pritožbena trditev, da naj bi do motenja posesti in s tem povezanega konflikta prišlo šele 4. 7. 2017, ko je na kraju samem posredovala policija.

8. Čeprav bi sodišče prve stopnje, potem ko je ugotovilo, da je bila tožba prepozno vložena, lahko tožniku brez nadaljnjega odreklo pravico do njenega vsebinskega obravnavanja, je izpodbijani sklep utemeljilo tudi z ugotovitvijo, da tožnik ni izkazal svoje posesti na zemljišču, kjer je toženec izvajal sporna gradbena dela. Z izvedencem se je namreč prepričalo, da sporno nasutje in betonski zid ne segata preko dokončno urejene meje med parcelama pravdnih strank, ki od leta 2011 dalje svoja posestna upravičenja izvršujeta vsak na svoji strani meje. Pritožba tej ugotovitvi niti ne nasprotuje.

9. Tožnik torej s svojim zahtevkom ne bi uspel, tudi če bi pravočasno zahteval posestno varstvo. Do tega je namreč upravičen samo posestnik. Enako velja za začasno odredbo, ki je bila namenjena začasni ureditvi spornega pravnega razmerja med postopkom. Sodišče prve stopnje jo je po toženčevem ugovoru utemeljeno razveljavilo in tožbo zavrglo. Pritožbeni očitki na račun dolgotrajnosti postopka ne morejo vplivati na pritožbeni preizkus, saj je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Če toženec s svojim ravnanjem protipravno ovira izvrševanje tožnikove lastninske pravice, pa ima tožnik na voljo druge oblike stvarnopravnega varstva ter odškodninsko varstvo pred grozečim nastankom škode.

10. Pritožbeni razlogi po navedenem niso utemeljeni. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

11. Tožnik je s pritožbo propadel, zato ni upravičen do povračila svojih pritožbenih stroškov. Odločitev o teh je zajeta z zavrnilnim izrekom sklepa (prvi odstavek 165. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

20.08.2020

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 1935/2009
• VSL Sklep I Cp 530/2020
• VSL Sklep I Cp 1347/2021