VSL Sodba I Cp 2123/2019

Jedro

Vzporedni pravdni postopek med istima strankama se ne nanaša na vrnitev denarnega zneska, temveč na vrnitev parcele, zato ne gre za litispendenco.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo, da tožniku plača 17.085,06 EUR z zamudnimi obrestmi od 4. 5. 2017 dalje do plačila in pravdne stroške, v preostalem (glede plačila 23.621,85 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi) pa je tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Toženec v laični pritožbi kot bistveno navaja, da sodišče prve stopnje ni ugotavljalo materialne resnice; da tožnik ni izročil originalov oziroma sodišče prve stopnje tega od njega kljub pozivu toženca ni zahtevalo; da je bilo geodetovo pričanje neresnično; da tožnik vtožuje nadomestno parcelo 1056/1 v drugi pravdi po neki pogodbi iz leta 2006, zato je podana litispendenca, do česar se sodišče prve stopnje ni opredelilo; da je neuk, invalid, upokojenec ter je tožnik izkoristil to, da je bil bolan in brez očal, da je podpisal listine; da listine ne izkazujejo, da mu je tožnik izročil denar; da priznava zgolj kupoprodajno pogodbo iz leta 1995 za del zemljišča, v zvezi s katero mu je tožnik denar nosil po obrokih, še vse do leta 2016; da sodišče ni opravilo oziroma podprlo njegovega predloga za vnovično primerjavo spornih podpisov z gradivom ter da je predložil svoje izvedensko mnenje, ki potrjuje njegove navedbe, da podpis ni njegov; da je sodišče izpustilo pričevanje L. M., ki bi potrdil, da se je tožnik izognil nakupu parcele, in M. Z., ki pozna lego in tržno ceno parcel; da je tožnik samo kosil, toženec pa je obrezoval in pobiral pridelke, zato bi se tožnik, če je res imel posest, lahko vpisal v posestne listine; in da je sodišče pri odločanju sledilo zgolj tožniku. Izpodbija tudi stroškovno odločitev in predlaga razveljavitev oziroma spremembo izpodbijanega dela sodbe.

3. Tožnik na vročeno pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednja dejstva, ki jih pritožbeno sodišče glede na prepričljivo in logično oblikovano dokazno oceno sprejema in jih pavšalna pritožbena graja ne omaje:

* pravdni stranki sta se leta 2000 dogovarjali, da bi tožnik od toženca kupil del njegove parcele 1065, k. o. ... (v nadaljevanju: sporna parcela);

* geodet je del sporne parcele odmeril, do parcelacije pa ni prišlo;

* tožnik je tožencu za odmerjeni del sporne parcele leta 2000 izročil 16.000 DEM v tolarski protivrednosti;

* leta 2016 sta se pravdni stranki dogovorili, da toženec tožniku za 9.325 EUR proda še drug del sporne parcele in ta znesek je tožnik tožencu izročil;

* toženec sporne parcele ni prodal tožniku, temveč je po objavi prodaje na oglasni deski upravne enote to prodal tretjemu;

* pravdni stranki sta se nato dogovorili, da bo toženec tožniku prodal nadomestno parcelo, pri čemer je toženec naročil geodeta, ki je opravil predhodne meritve, nakar je toženec od parcelacije odstopil;

* nadomestna parcela je bila po kvadraturi enaka sporni parceli;

* podpisi na tožnikovih dokaznih listinah so pristno toženčevi, kot tudi toženčev rokopis na njih.

6. Tožnik terja vračilo denarnih zneskov, ki jih je izročil tožencu v pogajanjih za nakup njegove parcele, ki so se očitno izjalovila (sporno parcelo je toženec prodal tretjemu, od nameravane prodaje nadomestne parcele pa je odstopil). Toženec je v postopku pred sodiščem prve stopnje zanikal, da bi denarna zneska prejel, a je tožnik z dokaznimi listinami (prilogi A 8 in A 9) dokazal, da je oba denarna zneska tožencu v resnici izročil. Da bi denarna zneska tožniku vrnil, toženec ni niti trdil, je pa podredno uveljavljal ugovor zastaranja, a je sodišče prve stopnje njegov ugovor zavrnilo s sklicevanjem na določbe o pretrganju zastaranja¹ in toženec v pritožbenem postopku tega niti ne graja. Vztraja pa pri navedbah, da podpis na listinah o prejemu denarja ni njegov. Neutemeljeno. Sodišče prve stopnje je s pomočjo izvedenca namreč odpravilo sleherni dvom, da podpisa ne bi bila toženčeva; izvedenec je v pisni dopolnitvi mnenja prepričljivo odgovoril na toženčeve pripombe, nakar toženec pripomb ni več imel. Izvedensko mnenje, ki ga je toženec pridobil pred pravdo, je tvorilo del njegovih trditev in so bile presežene s prepričljivimi ugotovitvami sodnega izvedenca.

7. Sodišče v pravdnem postopku prek predlaganih dokazov ugotavlja dejansko stanje v okviru dejstev, ki sta jih navedli pravdni stranki (212. člen ZPP). Sodišče prve stopnje je ugotovilo vsa pravno odločilna dejstva, pri čemer je izvedlo vse pravno odločilne dokaze, tudi toženčeve, zato je pritožbeni očitek, da je sledilo samo tožnikovi verziji, neutemeljen. Pritožbeno vztrajanje po zaslišanju prič L. M. in M. Z., je neutemeljeno, saj že iz pritožbenih navedb izhaja, da sta dokaza predlagana v zvezi s pravno neodločilnimi dejstvi.²

8. Navedbe, da je toženec star, bolan, neuk, itd., ter da je tožnik izkoristil njegovo nevednost, predstavljajo nedopustne pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP), sicer pa zanje v izvedenem dokaznem postopku ni najti prav nobene opore.

9. Toženec ni trdil niti sedaj ne trdi v pritožbi, da bi se vzporedni pravdni postopek (med istima strankama) nanašal na vrnitev denarnega zneska, temveč naj bi tožnik zahteval vrnitev parcele. Ker torej očitno ne gre za litispendenco (zahtevek ni isti – tretji odstavek 189. člena ZPP), se sodišču prve stopnje do tega ni bilo treba opredeljevati.

10. Ostale pritožbene navedbe niso pravno odločilne, zato višje sodišče nanje ne bo odgovarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

11. Pritožbene navedbe niso utemeljene, in ker pritožbeno sodišče tudi ni odkrilo pomanjkljivosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).

-------------------------------
¹ Glede na datum plačila zneska in datum podpisa toženčeve izjave pod A 8 bi bilo sicer pravilno sklicevanje na določbo 341. člena OZ o pisni pripoznavi zastarane obveznosti.
² V zvezi s tem pritožbenim očitkom in očitkom, da sodišče tožnika ni pozvalo k predložitvi originalov, višje sodišče pripominja, da je toženec z zadnjega naroka izostal neupravičeno. Sodišče prve stopnje ga je pisno obvestilo, naj v utemeljitev upravičene odsotnosti predloži zdravniško dokumentacijo, sicer bo narok izvedlo (list. št. 121), česar toženec ni storil niti svoje odsotnosti ne skuša opravičiti v pritožbi. Ker mora relativno bistvene kršitve uveljavljati takoj, ko je to mogoče (prvi odstavek 286. b člena ZPP), to pa je bilo najkasneje za zadnjem naroku, ki se ga toženec ni udeležil po lastni krivdi, teh očitkov v pritožbenem postopku ne more več uspešno uveljavljati.

Datum zadnje spremembe:

20.08.2020

Podobni dokumenti:

• VSM Sodba I Cp 713/2018
• VSL sklep I Cpg 1515/2014
• VSL Sodba II Cpg 315/2022