VSL Sklep II Cp 287/2020

Jedro

V posledici ugotovljene duševne motnje (paranoidna shizofrenija), zaradi katere ima nasprotna udeleženka hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, obstaja realna možnost, da bi nezdravljena lahko huje ogrozila svoje zdravje in zdravje drugih. Na to kažejo njeno ogrožanje sosedov pred zadnjo (že sedmo) hospitalizacijo, vzkipljivost, zanikanje bolezni in odklanjanje zdravljenja.

Ob zavrnitvi pritožbe pritožbeno sodišče ni izreklo tudi, da se sklep potrdi, saj pogoji za pravnomočnost še niso izpolnjeni.

Izrek

Pritožba nasprotne udeleženke se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se nasprotna udeleženka zadrži na zdravljenju pod posebnim nadzorom Psihiatrične klinike X še najdlje do 1. 4. 2020.

2. Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo nasprotna udeleženka.¹ V njej zanika ugotovljeno duševno bolezen in napoveduje vložitev tožbe. Meni, da sodišče nima pravice odločati o njenem pridržanju in vsaj smiselno zahteva, da se jo takoj odpusti iz bolnišnice. Zahteva zamenjavo sodnice zaradi njene nepravičnosti in pristranosti. V nadaljevanju opiše, kako je bila v začetku leta 2018 pripeljana na S. Ne dela škode ne sebi ne drugim. Nihče je ne bo imel pod posebnim nadzorom, saj je tudi sama postala pomembna in lahko tudi sama odredi tak nadzor. Vse ji je jasno, sodišče pa naj razmisli.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po Zakonu o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr) je sprejem na zdravljenje brez privolitve mogoč na podlagi sklepa sodišča, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena istega zakona². Stališče pritožnice, da za sprejeto odločitev sodišče ni imelo podlage, je zato zmotno.

5. Izločitev sodnika lahko zahteva tudi stranka (glej 72. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP-1). A mora to storiti obrazloženo, predvsem pa pravočasno, to je do konca obravnave pred sodiščem prve stopnje. V pritožbi zahtevana izločitev je zato prepozna in neupoštevna.

6. Sodišče prve stopnje je po pravilni izvedbi z zakonom predpisanega postopka, v katerem je ugotovilo vsa za odločitev potrebna dejstva, pravilno presodilo, da so pogoji, da se nasprotna udeleženka pridrži na zdravljenju, izpolnjeni.

7. Kot izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje, nasprotna udeleženka že vrsto let trpi za paranoidno shizofrenijo, pri kateri je prišlo do akutnega poslabšanja. Tokrat je sedmič hospitalizirana. Prvič se je zdravila leta 1987. Pod vplivom bolezni je svojo vlogo v svetu in vse v svoji okolici vpletla v obširen preganjalno nanašalni sistem, v katerem sebe doživlja kot oškodovanko in žrtev prevar ter kaznivih dejanj. Njen stik z realnostjo je povsem okrnjen in zato ni sposobna prepoznati lastnega poslabšanja zdravja ter blodnjavosti vsebin, ki jih iznaša. Pod vlivom svoje bolezni predvsem do sosedov kaže ogrožujoča ravnanja, od ustnih do pisnih groženj, pa tudi dejanskih agresivnih prebojev, ki terjajo posredovanje policije. Zaradi odklanjanja zdravljenja tudi sebi povzroča škodo, saj se bolezen brez zdravljenja le še poglabljala in simptomatika intenzivira. To pa, glede na vzkipljivost nasprotne udeleženke, pomeni tudi možnost nadaljnjih za premoženje in zdravje drugih oseb ogrožujočih ravnanj.

8. Pritožnica s trditvijo, da je zdrava, in vprašanjem, kdo je paranoidni shizofrenik, nasprotuje ugotovitvi sodišča, da je pri njej prisotna duševna motnja, to je akutna psihoza (paranoidna shizofrenija). Izpodbija tudi ugotovitev, da je zaradi te duševne motnje, zaradi katere je njena presoja realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje hudo motena, ogrožujoča. Trdi, da ne škoduje ne sebi ne drugim. Pritožbeno sodišče ji ne more slediti.

9. Ugotovitve sodišča prve stopnje o obstoju toženkine bolezni imajo podlago v mnenju postavljenega izvedenca. Ta je nasprotno udeleženko pregledal, pregledal pa je tudi njeno medicinsko dokumentacijo. Sodišče prve stopnje je temu mnenju sledilo. Menilo je, da ga je izvedenec strokovno in prepričljivo utemeljil, pripomb nanj pa ni imel niti odvetnik nasprotne udeleženke. Zgolj s pavšalnim zanikanjem svoje bolezni, zato pritožnica dvoma v pravilnost izdelanega mnenja in posledično v pravilnost ugotovitev sodišča prav stopnje ne more vzbuditi.

10. Pritožbeno sodišče soglaša tudi z ugotovitvijo, da v posledici ugotovljene duševne motnje, zaradi katere ima nasprotna udeleženka hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, obstaja realna možnost, da bi nasprotna udeleženka nezdravljena lahko huje ogrozila svoje zdravje in zdravje drugih. Nobenega dvoma tako ni, da je bila pred tokratno hospitalizacijo do sosedov ogrožujoča. V spisu so dokazila o tem, da je policija zaradi njenih ravnanj v letu 2017 in 2018, pa tudi v letu 2019, morala večkrat posredovati in da se stanovalci stanovanjskega bloka, kjer stanuje, zaradi njenih ravnanj čutijo ogrožene (glej prilogo C4³, C5⁴ in C8⁵). Tudi sporočila, ki jih pušča nekaterim od njih, niso le žaljiva, ampak kažejo, da je ogrožanje realno (glej prilogo C6⁶). To je potrdil tudi izvedenec, saj glede na vzkipljivost nasprotne udeleženke, zaznano tudi na naroku, možnosti nadaljnjih ogrožujočih ravnanj zoper premoženje in zdravje drugih ljudi ni mogel izključiti. Pritožničino zanikanje, da nikomur ne škoduje, je zato brez podlage v izvedenih dokazih. Pritožbeno sodišče pa nima pomislekov niti v pravilnost zaključka, da nasprotna udeleženka s svojim vedenjem, ki je pogojeno z boleznijo, huje ogroža tudi svoje zdravje, saj bi nadaljevanje psihotičnega stanja njeno bolezen le še poglobilo.

11. Končno je po presoji pritožbenega sodišča pravilen tudi zaključek, da bolezni in posledičnega ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. Nasprotna udeleženka (kar potrjuje tudi vsebina pritožbe) je prepričana, da je zdrava in da zdravljenja ne potrebuje. Odklanja sodelovanje in bi zdravljenje ter jemanje zdravil izven zaprtega oddelka opustila.

12. Ker se torej po obrazloženem izkaže, da je pritožba neutemeljena, jo je pritožbeno sodišče na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 zavrnilo. Ob tem pa ni izreklo tudi tega, da se sklep potrdi, saj pogoji za pravnomočnost še niso izpolnjeni. Do dneva seje pritožbenega senata namreč še ni bila izkazana vročitev izpodbijanega sklepa predlagatelju. Učinek pravnomočnosti bo torej nastopil bodisi tedaj, ko se bo iztekel rok za njegovo pritožbo, bodisi tedaj, ko bo o njegovi (morebitni) pritožbi odločeno. Zaradi nujnosti zadeve in zaradi zahteve iz tretjega odstavka 50. člena ZDZdr je bilo pritožbeno sodišče o pritožbi nasprotne udeleženke kljub prej povedanemu primorano nemudoma odločiti⁷.

-------------------------------
¹ Pritožbeno sodišče pritožbo povzema le v njenih relevantnih delih.
² To določilo je povzeto v 4. točki izpodbijanega sklepa in ga pritožbeno sodišče ne povzema ponovno.
³ Gre za opomin pred vložitvijo izključitvene tožbe, iz katerega izhaja, da je nasprotna udeleženka zaradi svojega vedenja (zmerjanja stanovalcev, uničevanja skupne lastnine, izlivanja tekočin in drugih predmetov skozi okno na mimoidoče in avtomobile, grožnje z nožem skozi okno, puščanja sporočil v nabiralnikih) pri sostanovalcih vzbudila močan strah.
⁴ Gre za zapisnik multidisciplinarnega tima pri CSD X z dne 20. 6. 2019, v katerem ta, ob upoštevanju izjav predstavnika stanovalcev, upravnika in policije, povzema težave, ki jih nasprotna udeleženka povzroča svojim sosedom. Med drugim so udeleženci izpostavili tudi to, da na sostanovalce skozi okno meče različne predmete; da je skozi okno grozila z nožem sosedu, ki živi nad njo; da je govorila, da je treba vse muslimane pobiti in preprečiti njihovo naseljevanje v blok.
⁵ Gre za elektronsko obvestilo delavki CSD, posredovano s strani delavca policije.
⁶ Tako je v sporočilih poleg žaljivk („kurba“, „nad mano so morilci“,“prasica“ „mafija“ itd) zapisala tudi:“Za tvoje spletke in žalitve boš drago plačala.“; „Gestapo in belogardistke, zgradite si svoje bloke, izginite iz naše bližine! Tukaj vas ne prenesemo svinje! Gradili smo za Slovence zavedne!! Raus schweine!!!“; „Prasica! Imaš tiralico, da boš vedela, kaj so strupi!!“; „Jaz nisem imela muslimanske motnje-to sem vam vrnila, boš že čutila kako!!“
⁷ Tako tudi v sklepu I Cp 1757/2015, I Cp 2748/2016, I Cp 3302/2016, I Cp 150/2017 in drugih.

Datum zadnje spremembe:

20.08.2020

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 2028/2017
• VSC Sklep II Cp 21/2021
• VSL Sklep II Cp 1572/2020