VSL Sodba I Cp 2045/2019

Jedro

Ob predpostavki, da bi imela toženka ves čas postopka brezplačno pravno pomoč, bi bil utemeljen zaključek sodišča, da mora tožnica vse sorazmerno uspehu toženke nastale stroške za njeno zastopanje povrniti v korist proračuna Republike Slovenije. Ker pa je bila toženki dodeljena izredna brezplačna pravna pomoč od vključno 10. 4. 2019 dalje, je tožnica dolžna v korist proračuna povrniti sorazmerne stroške zastopanja toženke, ki so ji nastali od 10. 4. 2019 do zaključka glavne obravnave, preostali sorazmerni del stroškov, ki se nanaša na zastopanje toženke (po odvetniku) pred tem, pa povrniti neposredno toženki.

Izrek

I. Pritožbama se delno ugodi in se izpodbijana sodba v II., III., IV. in V. točki izreka spremeni tako, da se pravilno glasi:

„II. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni plačati tožeči stranki znesek 1.850 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe, to je od 28. 8. 2017 dalje do plačila.

III. Kar je tožeča stranka zahtevala več, se zavrne.

IV. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 1.513,23 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

V. Tožeča stranka je dolžna pravdne stroške tožene stranke v znesku 296,56 EUR povrniti v korist proračuna Republike Slovenije (vračilo po odločbi Bpp 977/2019, Okrožno sodišče v Ljubljani), v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.“

II. Sicer se pritožbi zavrneta in se sodba v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

III. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča druge stopnje plačati tožeči stranki 14,42 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

IV. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča druge stopnje povrniti pravdne stroške tožene stranke v znesku 148,58 EUR v korist proračuna Republike Slovenije (vračilo po odločbi Bpp 1555/2019, Okrožno sodišče v Ljubljani), v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je potem, ko je zaradi delnega umika tožbe za znesek 250 EUR ustavilo postopek (I. točka izreka), razsodilo, da je toženka dolžna tožnici plačati 1.450 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe, to je 28. 8. 2017, dalje do plačila (II. točka izreka). Višji tožbeni zahtevek za plačilo 18.800 EUR je zavrnilo (III. točka izreka). Glede stroškov postopka je sklenilo, da je toženka dolžna povrniti tožnici 177,42 EUR (IV. točka izreka), tožnica pa je dolžna pravdne stroške toženke v višini 2.073,93 EUR povrniti v korist proračuna republike Slovenije (V. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo se pritožujeta obe pravdni stranki, tožnica zoper zavrnilni del (II. točko izreka) in posledično stroškovno odločitev, toženka pa zoper V. točko izreka, s katero je bilo tožeči stranki naloženo, da plača določen znesek pravdnih stroškov, ki so nastali toženki, v korist proračuna Republike Slovenije. Uveljavljata vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Tožnica predlaga spremembo sodbe z ugoditvijo celotnemu tožbenemu zahtevku, toženka pa predlaga spremembo sodbe v izpodbijanem delu tako, da se upošteva, da ji je bila brezplačna pravna pomoč odobrena šele od 10. 4. 2019 in ji je tožnica dolžna povrniti pravdne stroške nastale do tega datuma.

3. Tožnica v pritožbi navaja, da ji je sodišče prisodilo prenizko odškodnino. Za fizične bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem je odmerilo le 800 EUR. Iz izvedeniškega mnenja izhaja, da je prestajala hude bolečine ob napadu, kasneje pa srednje hude bolečine tri dni, nato pa še tri mesece lahke telesne bolečine. Tožnica ves čas prejema zdravila Elderin, Helex in Nalgesin, saj ima težave s spanjem in nočne more ter težave s koncentracijo. Prvih deset dni po dogodku pa tudi ni bila sposobna za fizično delo. Zato je primerna zahtevana odškodnina iz tega naslova. Tudi odškodnina za strah v znesku 500 EUR ni ustrezna, saj se je tožnica ob nepričakovanem udarcu in napadu toženke s palico močno ustrašila.

4. Toženka v pritožbi opozarja, da ji je bila z odločbo o brezplačni pravni pomoči Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 977/2019 z dne 10. 4. 2019 dodeljena izredna brezplačna pravna pomoč od vključno 10. 4. 2019 dalje. Ker pred tem ni imela odobrene brezplačne pravne pomoči, nedvomno pa so ji nastali stroški postopka, ji je tožnica dolžna povrniti pravdne stroške, ki so ji nastali do tega dne. Glede na v izpodbijani sodbi priznane toženkine pravdne stroške v višini 2.233,88 EUR, mora tožnica del le-teh, ki so nastali do dne 9. 4. 2019, povrniti neposredno toženki, preostanek pa v korist proračuna Republike Slovenije. Tožnica mora plačati v korist proračuna stroške zastopanja na naroku 9. 5. 2019 v višini 250 točk, stroške odsotnosti iz pisarne za narok z dne 9. 5. 2019 v višini 120 točk, torej 370 točk, čemur je treba prišteti še 2 % materialnih izdatkov, kar znaša skupaj 377,4 točk oziroma 226,44 EUR, po prištetju kilometrine v znesku 40,70 EUR in 22 % DDV pa 325,91 EUR. Preostali znesek pravdnih stroškov mora tožnica povrniti toženki.

5. Pritožbi sta delno utemeljeni.

O nepremoženjski škodi¹

6. Tožnica izpodbija le višino odmerjene odškodnine za nastalo ji nepremoženjsko škodo², ki jo je utrpela v škodnem dogodku 5. 10 2017 in jo je sodišče odmerilo v višini 1.300 EUR, od tega za telesne bolečine in neugodnosti med zdravljenjem v višini 800 EUR ter za strah v višini 500 EUR.

7. Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije, po katerem se določi pravična denarna odškodnina glede na intenzivnost in trajanje telesnih in duševnih bolečin ter strahu ter glede na konkretne okoliščine primera, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu; in načelo objektivne pogojenosti odškodnine, ki pri odmeri denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo terja upoštevanje pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine, pa tudi to, da se ne bi ugodilo težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in namenom (179. in 182. člen Obligacijskega zakonika - OZ). Konkretizacijo navedenega pa omogoča sodna praksa z izoblikovanjem razmerja med večjimi in manjšimi škodami ter odškodninami zanje.

8. Pritožbeno ni sporno, da je toženka, tožničina snaha, z leseno okroglo palico (dolžine 95 cm in debeline 2,5 cm) udarila tožnico po hrbtu in glavi. Sodišče prve stopnje je na podlagi medicinske dokumentacije in s pomočjo v pravdi postavljenega izvedenca medicinske stroke dr. A. A. ugotovilo, da je tožnica v škodnem dogodku utrpela udarnino glave z razpočno rano na temenu in lažjim pretresom možganov ter udarnino leve rame, kar je po Fischerjevi lestvici telesnih poškodb opredelil kot lahko telesno poškodbo. Tožnica je bila po dogodku pregledana v UKC X, kjer so ji oskrbeli rano in jo zaradi pretresa možganov zadržali na opazovanju. Naslednji dan po škodnem dogodku je tožnica navajala le še rahel glavobol in bila zato odpuščena v domačo oskrbo. Bolnišnično zdravljenje je potekalo dva dni, samo zdravljenje, ki je potekalo brez zapletov, pa se je zaključilo 27. 10. 2016 in tako trajalo tri tedne. Ugotovljeno je bilo tudi, da je bila tožnica zaradi utrpelih poškodb nesposobna za lažje in težje fizično delo prvih deset dni zdravljenja. Tožnica tem ugotovitvam ne oporeka, le izpostavlja svojo desetdnevno nesposobnost za fizično delo. Sodišče prve stopnje je, kot izhaja iz obrazložitve sodbe, tudi izpovedbo tožnice glede trajanja in intenzitete telesnih bolečin v posledici poškodb objektiviziralo z mnenjem izvedenca medicinske stroke ter zaključilo, da je tožnica prestajala hude telesne bolečine en dan, srednje hude bolečine 2 do 3 dni, lahke bolečine pa do konca zdravljenja 27. 10. 2016 (17-18 dni). Pritožbena trditev, da je tožnica lahke telesne bolečine prestajala tri mesece, nima podlage v izvedenskem mnenju, ki ima oporo v zdravstveni dokumentaciji. Pritrditi pa je pritožbi, da je tožnica jemala zdravila Elderin in Nalgesin za blažitev bolečin, česar sodba posebej ne ugotavlja, vendar jih je jemala le nekaj dni, kar izhaja iz mnenja izvedenca in zdravstvene dokumentacije (odpustnega pisma z dne 6. 10. 2016 in zdravniškega potrdila splošne zdravnice z dne 30. 3. 2017). Iz spisu predložene dokumentacije pa ne izhaja, da bi v posledici utrpelih poškodb jemala tudi zdravilo Helex. V pritožbi ponavljajoče trditve, da ima tožnica zaradi škodnega dogodka težave s spanjem in težave s koncentracijo, tudi nimajo podlage v izvedenem dokaznem postopku. Izvedenec na podlagi preučitve zdravstvene dokumentacije tega ni ugotovil, saj je odgovoril, da poškodba ni pustila trajnih posledic. In ker te zatrjevane trajne težave kvečjemu lahko sodijo v okvir odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da do zmanjšanja življenjske aktivnosti ni prišlo.

9. Glede na tako ugotovljeno trajanje in intenzivnost telesnih bolečin ter nevšečnosti med zdravljenjem, pri čemer ne gre prezreti okoliščine, da je bila tožnica zaradi rane na temenu oskrbovana in da se je zaradi pretresa možganov bolnišnično zdravila dva dni, je po presoji pritožbenega sodišča odškodnina v znesku 800 EUR nekoliko prenizka. Primerjava z odškodninami, prisojenimi v podobnih primerih v sodni praksi, pokaže, da pravično denarno zadoščenja iz tega naslova predstavlja 1.200 EUR.³

10. Neutemeljen pa je očitek o prenizki odškodnini zaradi strahu. Sodišče prve stopnje je upoštevalo, kar trdi pritožba. Po ugotovitvi sodbe je tožnica ob nepričakovanem udarcu toženke s palico po temenu glave in ob tem, da je obstajala tudi nevarnost, da bo toženka še enkrat zamahnila proti njej, utrpela hud kratkotrajen primarni strah, ki pa je kmalu po napadu prešel v sekundarni strah, torej strah za izid zdravljenja, ki pa je bil srednje intenzivnosti in kratkotrajen, saj je bila tožnica že naslednji dan po napadu skoraj povsem brez težav, saj je ob odpustu navajala le rahel glavobol. Glede na pravno kvalifikacijo nižjega in kratkotrajnega strahu za izid zdravljenja, pritožbeno sodišče sodi, da je odškodnina za strah v znesku 500 EUR, kot je prisodilo sodišče prve stopnje, primerna. Skupaj odmerjena odškodnina v znesku 1.700 EUR, ki predstavlja 1,5 povprečne neto slovenske plače v času odmere odškodnine pred sodiščem prve stopnje, je glede na vse ugotovljene konkretnosti obravnavanega primera ustrezna satisfakcija, ki tudi ne odstopa od primerov v sodni praksi.⁴

11. Po navedenem je tožnica upravičena iz naslova nepremoženjske škode še do 400 EUR (poleg že prisojene odškodnine 1.300 EUR iz tega naslova in 150 EUR iz naslova premoženjske škode). Zato je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in sodbo v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je prisojeno odškodnino zvišalo na 1.850 EUR (358. člen ZPP).

O stroškovni odločitvi

Sprememba odločitve o glavni stvari terja spremembo stroškovne odločitve, tudi kolikor se nanaša na obveznost tožnice za povrnitev pravdnih stroškov nastalih toženki v korist proračuna (drugi odstavek 165. člena ZPP). Tožnica je po spremembi odločitve o glavni stvari uspela s 9 %, toženka pa z 91 %, kar bi terjalo, da pravdni stranki medsebojno povrneta druga drugi sorazmerni del stroškov. Ob predpostavki, da bi imela toženka ves čas postopka brezplačno pravno pomoč, potem bi bil utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da mora tožnica vse sorazmerno uspehu toženke nastale stroške za njeno zastopanje povrniti v korist proračuna Republike Slovenije. Ker pa toženka pravilno opozarja, da ji je bila po odločbi Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 977/2019 z dne 10. 4. 2019 (list. št. 97) dodeljena izredna brezplačna pravna pomoč od vključno 10. 4. 2019 dalje, to pomeni, da je tožnica dolžna v korist proračuna povrniti sorazmerne stroške zastopanja toženke, ki so ji nastali od 10. 4. 2019 do zaključka glavne obravnave, preostali sorazmerni del stroškov, ki se nanaša na zastopanje toženke (po odvetniku) pred tem, pa povrniti neposredno toženki.

12. V pritožbah ni sporno, da so tožnici (na podlagi 155. člena ZPP, Odvetniške tarife - OT in Zakona o sodnih taksah – ZST -1) nastali v postopku pravdni stroški v višini 2.477,99 EUR, toženki pa 2.233,88 EUR. Upoštevajoč nastop odobritve brezplačne pravne pomoči, so toženki od 10. 4. 2019 nastali v izpodbijani sodbi priznani stroški v znesku 325,91 EUR (250 točk za zastopanje na naroku z dne 9. 5. 2019, 120 točk za stroške odsotnosti iz pisarne za narok z dne 9. 5. 2019, 2 % materialnih stroškov (7,4 točke), 40,70 EUR poštnih stroškov, povečano za 22% DDV). Preostali znesek - razlika do 2.233,88 EUR - v višini 1.907,97 EUR pa je nastal toženki za njeno zastopanje pred odobritvijo brezplačne pravne pomoči. Upoštevajoč spremenjen uspeh strank v pravdi, je toženka dolžna povrniti tožnici 9 % njenih stroškov (2.477,99 EUR) v višini 223,02 EUR, tožnica pa je dolžna povrniti toženki 91 % njenih stroškov (od 1.907,97 EUR) nastalih do 10. 4. 2019, in sicer v znesku 1.736,25 EUR, v korist proračuna Republike Slovenije pa povrniti 91 % od 325,91 EUR pravdnih stroškov, ki so nastali za zastopanje toženke po 10. 4. 2019, kar znaša 296,58 EUR.

13. Po medsebojnem pobotu pravdnih stroškov strank, je tožnica dolžna plačati toženki 1.513,23 EUR (1.736,25 - 223,02), v korist proračuna pa 296,58 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje.

O pritožbenih stroških

14. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 154. člena in 155. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP. Tožnica je s pritožbo uspela v višini 2,6 %⁵, zato ji mora toženka povrniti temu ustrezen del (priglašenih in) potrebnih pritožbenih stroškov. Ti v skladu z OT, upoštevajoč veljavno vrednost odvetniške točke, znašajo 554,49 EUR (750 točk za sestavo pritožbe po 1. točki tar. št 21 OT in 15 točk materialnih stroškov (2 % materialnih stroškov po tretjem odstavku 11. člena OT), povečano za 22 % DDV), kar glede na tožničin uspeh pomeni, da ji mora toženka povrniti 14,42 EUR. Toženka pa je s pritožbo, s katero je izpodbijala le stroškovni del sodbe, uspela 79,6 %⁶, izhajajoč iz v pritožbi zahtevanega zneska povračila stroškov, ki predstavlja vrednost predmeta (200 odvetniških točk po razpredelnici iz tar. št. 18 OT). Toženki so nastali pritožbeni stroški v znesku 186,66 EUR (250 točk za sestavo pritožbe, 2 % materialnih stroškov 5 točk in 22 % DDV 56,1 točk), upoštevajoč njen uspeh pa 148,58 EUR. Ker pa ima toženka brezplačno pravno pomoč za zastopanje tudi na pritožbeni stopnji, je tožnica dolžna plačati te stroške v korist proračuna. Pravdni stranki sta pravdne stroške dolžne plačati v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po preteku roka za izpolnitev obveznosti. Toženka pa ni upravičena do povrnitve stroškov za odgovor na pritožbo, saj ta ni bistveno prispeval k odločitvi o pritožbi, zato te pritožbene stroške krije sama (155. člen ZPP).

-------------------------------
¹ Tožnica je s tožbo zahtevala plačilo odškodnine v znesku 20.500 EUR, od tega iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem 3.500 EUR, iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 1.500 EUR, iz naslova strahu ob napadu in zaradi negotovega izida zdravljenja in strahu pred ponovno poškodbo 15.000 EUR, iz naslova tuje nege in pomoči v znesku 150 EUR ter iz naslova prevoznih stroškov na zdravljenje 250 EUR.
² Sodišče prve stopnje je tožnici prisodilo še odškodnino za premoženjsko škodo 150 EUR iz naslova tuje nege in pomoči. Tožnica je umaknila tožbeni zahtevek za plačilo 250 EUR iz naslova prevoznih stroškov. Ti dve postavki nista predmet pritožbe.
³ V sodni praksi sicer ni najti zelo primerljive zadeve obravnavani, je pa iz judikatov, objavljenih primerov v: Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo (Alenka Berger Škrk, GV Založba, 2010, str. 251- 255), v katerih so oškodovanci utrpeli nekoliko hujše poškodbe (tudi zvin ali večji obseg udarnin) in s tem povezane obsežnejše posledice in višjo odškodnino (vključno z odškodnino za ZŽA), razbrati, da je dosojena odškodnina za manjšo škodo v tem razponu ustrezna. Primerjaj še primeri: VS RS II Dor 160/2010 in II Ips 509/2003, VSL II Cp 993/2013 idr.
⁴ Glej opomba 2.
⁵ S pritožbo je izpodbijala zavrnjen zahtevek iz naslova telesnih bolečin z nevšečnostmi v znesku 14.200 EUR (razliko do vtoževanega zneska 15.000 EUR), iz naslova strahu pa 1.000 EUR (razliko do 1.500 EUR). Vrednost spornega predmeta v pritožbi je bila 15.200 EUR.
⁶ Toženka je v pritožbi zahtevala, da ji tožnica povrne 1.901,58 EUR, po spremembi pa je upravičena do plačila 1.513,23 EUR.

Datum zadnje spremembe:

20.08.2020

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba III Cp 721/2020
• VSL sodba I Cp 2369/2010
• VSL Sodba II Cp 309/2018