VSL Sodba II Cp 2040/2019

Jedro

Zahtevek za vrnitev darila po 84. členu ZZZDR je utemeljen šele po pravnomočni razvezi zakonske zveze.

Vračilo daril pod pogoji iz 84. člena ZZZDR je posledica razveze; v času trajanja zakonske zveze pogoji za vračanje daril iz navedenega člena v nobenem primeru ne pridejo v poštev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano nepravo zamudno sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za vrnitev darila - ½ parcel št. 353/6 in 353/1, obe k. o. ...

2. Zoper takšno sodbo se zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava pravočasno pritožuje tožnica. Predlaga spremembo sodbe ali njeno razveljavitev.

V skladu z 2. odstavkom 84. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) se vračajo darila v stanju, v katerem so bila v trenutku, ko je nastal vzrok za razvezo, pogoja, da mora biti zakonska zveza že razvezana, v 84. členu ZZZDR ni. Ker je vzrok za razvezo nastal v januarju 2018, ko je zakonska zveza dejansko razpadla, so podani vsi pogoji za odločitev o tožbenem zahtevku.

Do razveze res še ni prišlo, a postopek teče, zaradi potrebe po postavitvi izvedencev še ni končan. Stališče sodišča prve stopnje v neenak položaj postavlja pare, ki so sklenili zakonsko zvezo, in tiste, ki je niso.

Če že, bi moralo sodišče tožbo zavreči, z zavrnitvijo je povzročilo učinek pravnomočnosti.

3. Toženec na pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek za vrnitev darila, za katerega tožnica (toženčeva žena) trdi, da ga je tožencu dala med zakonsko zvezo, zavrnilo, ker je ugotovilo, da zakonska zveza ni razvezana. Pri tem se je sklicevalo na naslov 8. poglavja drugega dela ZZZDR, ki se glasi „razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze“. Samo okoliščina, da je v naslovu poglavja uporabljena besedna zveza „po razvezi zakonske zveze“ za zaključek, da se obravnavana tožba še „ni rodila¹“, po prepričanju višjega sodišča ne zadošča. V istem poglavju je, na primer, urejeno tudi vprašanje zahtevka zakonca za preživnino, ki ga je mogoče vložiti že v postopku za razvezo zakonske zveze ali v enem letu, odkar je bila zakonska zveza pravnomočna razvezana (1. odstavek 81.a člena ZZZDR). Situacija pa je vendarle drugačna, saj razveza zakonske zveze ni pogoj za uveljavljanje preživnine, to je mogoče v skladu s 50. členom ZZZDR zahtevati tudi v času trajanja zakonske zveze.

6. Res je tudi to, kar izpostavlja pritožnica, da 84. člen ZZZDR o trenutku, ko se lahko vloži tožba za vrnitev darila, ne govori. Glede na nomotehniko 81.a člena ZZZDR, ki (ob tem, ko naslov uporablja izraz „po razvezi zakonske zveze“) določi izrecen (drugačen) trenutek za vložitev tožbe, je razlaga sodišča prve stopnje, da se tožba lahko vloži šele po razvezi, kot je določeno v naslovu poglavja, logična. V sodni praksi Vrhovnega sodišča RS² in v novejši literaturi ni opredelitve do v tej pravdi spornega vprašanja. Starejša literatura³ zastopa stališče, kakršnega je zavzelo sodišče prve stopnje - za actio nata velja dan pravnomočnosti sodbe, s katero je bila zakonska zveza razvezana. Enako stališče sta zavzeli Višje sodišče v Mariboru v sodbi I Cp 676/2015 in Višje sodišče v Celju v sodbi Cp 39/2007. Čeprav dve odločbi višjih sodišč še ne predstavljata ustaljene sodne prakse, pritožbeno sodišče ne najde razlogov za drugačno odločitev.

7. Vračilo daril pod pogoji iz 84. člena ZZZDR je namreč posledica razveze; v času trajanja zakonske zveze pogoji za vračanje daril iz 84. člena ZZZDR v nobenem primeru ne pridejo v poštev.⁴ Zakonska zveza je razvezana šele s pravnomočnostjo sodbe za razvezo. To, da je bila tožba za razvezo zakonske zveze vložena, še ne pomeni, da bo zakonska zveza v vsakem primeru razvezana. V želji po možnosti obdržati zakonsko zvezo, je zakonodajalec (v primerjavi z rednim pravdnim postopkom) celo olajšal umik tožbe (prim. 417. člen ZPP).

8. Da je treba k vrnitvi daril (bivših zakoncev) pristopiti restriktivno, kaže tudi novejša praksa Vrhovnega sodišča RS⁵, ki opozarja na ustavnopravno problematičnost določbe 84. člena ZZZDR in išče ustavno skladno razlago določbe v povezovanju zahteve za vrnitev neobičajnih daril z neobičajno, od tipične kavze darilnih pogodb odstopajočo kavzo. Širjenje možnosti, zahtevati vrnitev daril v čas pred razvezo zakonske zveze, bi bilo v nasprotju s takšnim restriktivnim pristopom.

9. Sklicevanje na stališče v odločbi Višjega sodišča v Mariboru I Cp 1091/2017⁶ ni na mestu in pritožnici ni v korist, saj gre za drugačno pravno in dejansko situacijo, za primere pomešanja podarjenega premoženja s skupnim premoženjem v pravni ureditvi pred Stvarnopravnim zakonikom, ki je uveljavljanje zahtevka za vrnitev darila preprečevala.

10. Tudi pritožbena primerjava trenutka, ko se rodi tožba za vrnitev darila po razvezi zakonske zveze, s trenutkom, ko lahko zunajzakonski partner zahteva vrnitev darila, ni ustrezna. V primeru zunajzakonske skupnosti do formalnega prenehanja (tako kot do formalne sklenitve) nikdar ne pride, zato drugega trenutka, kot je prenehanje življenjske skupnosti, za odgovor na vprašanje, kdaj se je rodila tožba, ni mogoče uporabiti. Res ima v skladu z 12. členom ZZZDR zunajzakonska skupnost za partnerja enake pravne posledice, kot če bi sklenila zakonsko zvezo; ne velja pa obratno, torej, da bi morala imeti zakonska zveza v vsem enake posledice kot zunajzakonska skupnost. V tem je ena od bistvenih razlik v percepciji ljudi, ki se odločajo za eno in drugo obliko - torej, da je zakonska zveza trdnejša, ker preneha šele s sodno (sedaj tudi notarsko) intervencijo.

11. Stališče sodišča prve stopnje, da je zahtevek za vrnitev darila po 84. členu ZZZDR utemeljen šele po pravnomočni razvezi zakonske zveze, je torej pravilen. Vprašanje je še, ali je posledica takšne odločitve zavrnitev tožbenega zahtevka ali zavrženje tožbe, za kar se zavzema pritožnica. Tudi v tem aspektu višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje. Pritožbeno sklicevanje na določbo 274. člena ZPP ni na mestu, saj ne gre za situacijo, ko bi tožnica zamudila rok za tožbo. Situacija je do neke mere podobna primerom uveljavljanja tožbenega zahtevka, ki (še) ni zapadel (glej 311. člen ZPP). Tak zahtevek ni utemeljen in ga sodišče zavrne. Skrb pritožnice, da bi sodba v primeru vložitve tožbe predstavljala oviro za obravnavanje tožbenega zahtevka (tedaj po 110. členu Družinskega zakonika), ni utemeljena. Tudi zavrnitev tožbenega zahtevek, ki še ni zapadel, ne pomeni pravnomočne odločitve, ki bi preprečevala vložitev nove tožbe po tistem, ko zahtevek zapade.⁷ Izrek sodbe se nanaša na tisto dejansko in pravno stanje, ki je obstajalo ob koncu glavne obravnave (v primeru zamudne oziroma neprave zamudne sodbe pa v trenutku, ko so bili izpolnjeni pogoji za njeno izdajo, torej, ko je potekel rok za odgovor na tožbo). Če gre za novo nastalo pravno relevantno dejstvo, ki je v korist tožnika, lahko ta vloži novo tožbo.⁸

12. Pritožba torej ni utemeljena. Ker tudi niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo v skladu s 353. členom ZPP zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

13. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, sama krije stroške pritožbenega postopka; odločitev o tem je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

-------------------------------
¹ Actio nata.
² Pritožbeno sodišče v sodni praksi ni našlo primera, ko bi bilo darilo zakoncu po 84. členu ZZZDR vrnjeno pred razvezo zakonske zveze; v primerih, v katerih je obravnavalo tak zahtevek (seveda ni nujno, da mu je ugodilo), je praviloma podatek, da je bila zakonska zveza že razvezana (primerjaj npr. odločbe VS RS II Ips 444/2009, II Ips 29/2016, II Ips 240/2017, II Ips 23/2018, II Ips 134/2018, II Ips 229/2018).
³ S. Rupel, Družinsko pravo, ČGP Delo - TOZD Gospodarski vestnik, Ljubljana, 1987, stran 67 ter K. Bac: Premoženjskopravna razmerja med zakoncema, Gradivo za interno uporabo za izobraževanje sodnikov in strokovnih sodelavcev, Republiški sekretariat za pravosodje in upravo, Ljubljana, 1983, stran 64.
⁴ Mogoče pa je iz razlogov, določenih v 539. do 541. členu Obligacijskega zakonika (OZ), preklicati darilno pogodbo in zahtevati vrnitev darovane stvari. Višje sodišče na tem mestu pojasnjuje, da tožnica trditev, ki bi utemeljevale obravnavo zahtevka zaradi preklica darila po OZ, ni podala.
⁵ Odločbe II Ips 29/2016, II Ips 240/2017, II Ips 23/2018, II Ips 134/2018 in II Ips 229/2018.
⁶ Primerjaj tudi odločbo VS RS II Ips 15/1997 in odločbo VSL I Cp 1457/19.
⁷ Odločba VS RS VIII Ips 195/2017.
⁸ Primerjaj, A. Galič, v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga GV Založba in Uradni list RS, 2009, stran 168.

Datum zadnje spremembe:

20.08.2020

Podobni dokumenti:

• VSRS sodba II Ips 210/2016
• VSL sodba IV Cp 1445/2013
• VSRS sklep II DoR 284/2011