VSL Sklep I Cp 2229/2019

Jedro

ZNP-1 ne vsebuje več določb o delnem in popolnem odvzemu poslovne sposobnosti. Navedeni pravni institut za ureditev osebnega statusa posameznika so nadomestila določila DZ o postavitvi odrasle osebe pod skrbništvo.

Začasna skrbnica ima v odgovoru na pritožbo prav, da stranka, ki ni pravdno sposobna, ne more veljavno opravljati pravdnih dejanj, niti sama, niti po odvetnici, ki jo je pooblastila. Pogoj za veljavnost takih dejanj je odobritev njenega skrbnika. Kljub temu nasprotni udeleženki v tem nepravdnem postopku, kjer se ureja njen osebni status postavitve pod skrbništvo, ni mogoče odvzeti pravice do izjave.

Na kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP se lahko sklicuje le stranka, ki se jo taka kršitev tiče, ne pa tudi nasprotnik. Namen navedene zakonske določbe je namreč v tem, da so v postopku varovani interesi pravdno nesposobne stranke, ne pa morda interes nasprotne stranke, da se v primeru zanjo neugodnega izida lahko sklicuje na morebitne procesne kršitve.

Že dejstvo, da je začasna skrbnica poskušala z nasprotno udeleženko dvakrat skleniti pogodbo o dosmrtnem preživljanju oziroma o preužitku, vzpostavlja sum o navzkrižju interesov.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijanem delu (I., II., III. in IV. točka izreka) razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo nasprotni udeleženki postavilo začasno skrbnico, opredelilo njene naloge (I., II., III. in IV. točka izreka) in postavilo sodno izvedenko za ugotovitev dejstev, ali je nasprotna udeleženka sposobna skrbeti za svoje pravice in koristi, ali je sposobna zaslišanja pred sodiščem ter ali je sposobna razumeti pomen volitev (V. točka izreka).

2. Nasprotna udeleženka po pooblaščenki sklep izpodbija v delu postavitve začasne skrbnice (I., II., III. in IV. točka izreka) in navaja, da je postavitev A. A. kot začasne skrbnice nepravilna in nezakonita. V pritožbi obširno obrazloži ravnanja začasne skrbnice, ki so v nasprotju s koristmi nasprotne udeleženke. Predlaga, da sodišče prve stopnje sklep spremeni tako, da za začasnega skrbnika postavi sorodnika B. B., podredno, da pritožbo odstopi v reševanje sodišču druge stopnje, ki naj imenuje drugega začasnega skrbnika. Če je treba postopek dopolniti, predlaga vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. V odgovoru na pritožbo udeleženka in začasna skrbnica A. A. po pooblaščeni odvetniški družbi navaja, da je izpodbijani sklep v celoti pravilen in zakonit ter da ni bila njena želja, ne predlog, da se jo v predmetnem postopku postavi za začasno skrbnico, ampak je bila to odločitev sodišča, ki temelji na tehtnem in premišljenem predlogu pristojnega centra za socialno delo (CSD). Opozarja, da nasprotna udeleženka glede na naravo bolezni ni sposobna skrbeti za svoje pravice in koristi, zato se postavlja vprašanje, ali je bila pravdno in poslovno sposobna pooblastiti odvetnico, ki je v njenem imenu vložila pritožbo. Predlaga zavrženje oziroma zavrnitev pritožbe in priglaša pritožbene stroške.

4. V obravnavani zadevi je sodišče na pobudo A. A. po uradni dolžnosti pričelo postopek za postavitev nasprotne udeleženke pod skrbništvo. Z izpodbijanim sklepom je za začasno skrbnico imenovalo A. A., katera je bila z odločbo CSD X z dne 27. 5. 2009 (priloga C 5) nasprotni udeleženki postavljena tudi kot skrbnica za posebni primer.

5. V času, ko je bil ta nepravdni postopek pričet, sta že bila v veljavi Družinski zakonik (DZ) in Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1),¹ ki sta se pričela uporabljati 15. 4. 2019. ZNP-1 ne vsebuje več določb o delnem in popolnem odvzemu poslovne sposobnosti. Navedeni pravni institut za ureditev osebnega statusa posameznika so nadomestila določila DZ o postavitvi odrasle osebe po skrbništvo (262. člen in nasl.). Postopek je določen v 57. členu in nasl. ZNP-1, 265. člen DZ pa po potrebi predvideva postavitev začasnega skrbnika odrasli osebi, ki je postopku za postavitev pod skrbništvo. Primarna naloga začasnega skrbnika je, da osebi, ki je v postopku, na primeren način pojasni namen in potek postopka, njene pravice in dolžnosti, posledice nesodelovanja ter vsebino in posledice odločitev sodišča (59. člen ZNP-1).

6. Iz podatkov sodnega spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje, potem ko je s sklepom 6. 9. 2019 (list. št. 18) uvedlo postopek zaradi postavitve nasprotne udeleženke pod skrbništvo, pristojni CSD vprašalo za mnenje o osebi začasnega skrbnika, ter pridobilo podatek, da je A. A. primerna kot začasna in stalna skrbnica nasprotne udeleženke (list. št. 25). Zato je izdalo izpodbijani sklep, s katerim jo je postavilo za začasno skrbnico, saj je, kot je razvidno iz obrazložitve sklepa, na podlagi odločbe CSD z dne 27. 5. 2019, ki se opira na zdravniška potrdila, ugotovilo, da je nasprotni udeleženki v postopku treba zavarovati njene pravice in koristi. Po izdaji izpodbijanega sklepa je sodišče pridobilo psihiatrično izvedensko mnenje, iz katerega izhaja, da nasprotna udeleženka ni sposobna sama brez škode zase poskrbeti za svoje pravice in koristi na finančnem področju, pri sklepanju pravnih in upravnih poslov ter na področju aktivnosti, ki so povezane s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki. Izvedenka je ugotovila, da je nasprotna udeleženka zaslišanja pred sodiščem sposobna v okviru prisotnih spominskih motenj, ni pa sposobna razumeti pomena volitev (psihiatrično izvedensko mnenje – list. št. 43 in nasl.). Sodišče je ponovno pridobilo mnenje pristojnega CSD, ki je navedel, da pri delovanju začasne skrbnice A. A. do danes ni opazil takšnih nepravilnosti, ki bi narekovale njeno razrešitev. Iz podatkov spisa izhaja, da je bil ob podaji drugega mnenja že seznanjen s pritožbo nasprotne udeleženke in očitkih v njej (list. št. 54).

7. Začasna skrbnica se kot zakonita udeleženka v tem postopku (drugi odstavek 58. člena ZNP-1) zavzema za zavrženje pritožbe, saj navaja, da nasprotna udeleženka ni poslovno in pravdno sposobna, torej ni bila sposobna pooblastiti odvetnice, ki je vložila pritožbo.

8. Obstoj poslovne sposobnosti, na katero je vezana pravdna sposobnost, se domneva. Nasprotni udeleženki poslovna sposobnost ni bila formalno odvzeta oziroma ni postavljena pod skrbništvo, a se je pojavil dvom, ali je sposobna razumeti pomen svojih dejanj in skrbeti za varstvo svojih pravic in koristi. Ravno tega iz razloga je bil sprožen postopek za njeno postavitev pod skrbništvo in ji je bila postavljena začasna skrbnica za varovanje njenih pravic v postopku. Na pravdno sposobnost pazi sodišče po uradni dolžnosti. Stranke, ki pravdne sposobnosti nima, zastopa zakoniti zastopnik (78. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Začasna skrbnica ima v odgovoru na pritožbo prav, da stranka, ki ni pravdno sposobna, ne more veljavno opravljati pravdnih dejanj, niti sama, niti po odvetnici, ki jo je pooblastila. Pogoj za veljavnost takih dejanj je odobritev njenega skrbnika.²

9. Kljub temu nasprotni udeleženki v tem nepravdnem postopku, kjer se ureja njen osebni status postavitve pod skrbništvo, ni mogoče odvzeti pravice do izjave. To pravico ji daje 5. člen ZNP-1, ki določa, da mora sodišče dati udeležencem v postopku možnost, da se izjavijo o navedbah drugih udeležencev, da sodelujejo pri izvajanju dokazov in da razpravljajo o rezultatih celotnega postopka. Takšno stališče zastopata tako pravna teorija kot sodna praksa. V komentarju k 46. členu prej veljavnega Zakona o nepravdnem postopku (ZNP)³ je navedeno, da zakon sicer ne odgovarja na vprašanje ali lahko oseba, o kateri se vodi postopek odvzema poslovne sposobnosti,⁴ samostojno opravlja procesna dejanja, a je v nadaljevanju obrazloženo, da ima skrbnik položaj udeleženca v postopku, kar pomeni, da kadar gre za odločanje o osebnem statusu, skrbnik nastopa samostojno in ne v imenu osebe, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost. DZ v komentarju k 256. členu, ki določa pravico ugovora zoper delo skrbnika,⁵ določa, da je treba upoštevati mnenje in želje osebe, če so jasno izraženi, kar od varovanca zahteva minimalno stopnjo razumevanja. Sodna praksa je dopustila osebi, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, da lahko v postopku za vrnitev poslovne sposobnosti tudi sama vlaga sodne vloge.⁶ V pravdnem postopku je bila stranki, ki ni imela pravdne sposobnosti, priznana procesna sposobnost za pritožbeni preizkus pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe zaradi njene procesne nesposobnosti.⁷ Nasprotna udeleženka v tem postopku pravnomočno nima postavljenega niti začasnega skrbnika, niti skrbnika za posebni primer⁸ ter ji že iz tega razloga ni mogoče odreči pravice do izjave v postopku. Seveda je v prvi vrsti sodišče tisto, ki mora v postopku ščititi interese oseb, ki niso sposobne, da bi same skrbele za svoje pravice (drugi odstavek 6. člena ZNP-1). Ker je bilo v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje o očitkih nasprotne udeleženke seznanjeno šele po izdaji izpodbijanega sklepa (z navedbami v pritožbi), zatrjevanega nasprotja interesov do izdaje sklepa o postavitvi začasne skrbnice ni moglo preizkusiti.

10. Tudi če držijo navedbe v odgovoru na pritožbo, da nasprotna udeleženka ni v celoti sposobna skrbeti za svoje pravice in koristi ter razumeti pomena svojih ravnanj, kar gre sklepati iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in iz izvedenskega mnenja izvedenke psihiatrične stroke, ji je v tem postopku treba priznati procesno legitimacijo za vložitev pritožbe, s katero zatrjuje nasprotje med svojimi interesi in interesi začasne skrbnice. Z zavrženjem pritožbe, za kar se zavzema začasna skrbnica, bi postal sklep o njeni postavitvi pravnomočen in to kljub očitkom o njenih ravnanjih, ki so navedeni v pritožbi, glas nasprotne udeleženke bi bil v celoti preslišan, njeni očitki o nasprotju interesov pa ne bi bili raziskani. To je v nasprotju z institutom osebe začasnega skrbnika, ki mora v postopku skrbeti za pravice in koristi osebe, ki se postavlja pod skrbništvo, in se zavzemati za razjasnitev vseh spornih okoliščin.

11. Dodatni argument za dopustitev pritožbe nasprotne udeleženke je v utrjenem stališču sodne prakse, da se na kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP lahko sklicuje le stranka, ki se jo taka kršitev tiče, ne pa tudi nasprotnik. Namen navedene zakonske določbe je namreč v tem, da so v postopku varovani interesi pravdno nesposobne stranke, ne pa morda interes nasprotne stranke, da se v primeru zanjo neugodnega izida lahko sklicuje na morebitne procesne kršitve.⁹

12. Ob povedanem je pritožbeno sodišče vsebinsko odločalo o pritožbi nasprotne udeleženke.

13. Pritožba je utemeljena.

14. DZ v 241. členu, kjer navaja pogoje za skrbnika, med drugim tudi, da skrbnik ne more biti oseba, katere koristi so v navzkrižju s koristmi varovanca ali ki je z varovancem sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju, izrecno ne navaja, da navedena določila veljajo tudi za začasnega skrbnika, a gre ob primerjavi vseh določb, ki opredeljujejo osebo skrbnika, smiselno šteti, da veljajo tudi zanj. 59. člen ZNP-1 pa izrecno določa, da začasni skrbnik ne more biti oseba, katere interesi so v nasprotju z interesi osebe, ki naj se postavi pod skrbništvo. Zgoraj je obrazloženo, da ko je sodišče odločalo o postavitvi začasnega skrbnika, ni imelo nobenih podatkov o nasprotujočih si interesih. Obširne navedbe o tem so bile podane šele v pritožbi, a skladno s 34. členom ZNP-1 niso prepozne. Prepozne niso niti glede na splošna določila ZPP v povezavi z 42. členom ZNP-1, saj je bila nasprotna udeleženka o tem, kdo ji je postavljen za začasnega skrbnika, seznanjena šele s prejemom sklepa, proti kateremu se pritožuje. Ugovora nasprotja interesov v obliki očitkov začasni skrbnici pred tem v postopku ni mogla podati.

15. Nasprotna udeleženka v pritožbi A. A., ki ji je bila z odločbo CSD postavljena za skrbnico za posebni primer z namenom varovanja njenega premoženja, očita številna ravnanja v nasprotju z njenimi interesi. Navaja, da jo v celoti vodijo interesi premoženjske narave. V letih 2015 in 2016 je nasprotno udeleženko poskušala dvakrat prepričati v podpis pogodb o dosmrtnem preživljanju in o preužitku pred notarjem. Zato že iz tega razloga ni moralno primerna za začasno skrbnico. Nadalje navaja, da prejema mesečno pokojnino v višini 900 EUR ter 500 EUR prihodkov iz naslova najemnin za tri stanovanja, začasna skrbnica pa ji daje le 500 EUR mesečno. Kam je izginil preostali denar od pobranih najemnin in prejetih pokojnin, ni jasno. Začasna skrbnica se je kot sestra Jehovih prič nasprotni udeleženki vsilila leta 2012, ko ji je pričela nositi kosila, danes pa je nasprotna udeleženka žrtev verske sekte, saj jo tudi ostali predstavniki Jehovih prič prepričujejo, naj jim prepusti premoženje in so ji v zvezi s tem ponujali v podpis oporoko. Od nje so zahtevali denar, ki jim ga je dajala. Nasprotna udeleženka je sorodniku D. D. potožila, da ji začasna skrbnica krade, jo vozi na shode Jehovih prič in na kosila, katera mora plačati sama, nadalje, da se je boji ter da jo izčrpava. Začasna skrbnica je pri nasprotni udeleženki od maja 2019 začela ostajati tudi čez noč in se je je nasprotna udeleženka resnično bala. Začasna skrbnica se je do nasprotne udeleženke skrajno grobo vedla tudi ob prisotnosti odvetniškega kandidata E. E. Odkar se je nasprotni udeleženki uspelo rešiti nadzora začasne skrbnice, se ji je splošno zdravje občutno popravilo. To je storila tako, da je v stiski poklicala sorodnico F. F. in sedaj živi pri njej.

16. Tudi odgovor na pritožbo je pravočasen, saj ima začasna skrbnica pravico odgovoriti na očitke, ki so bili prvič podani v pritožbi. V njem navaja, da so očitki izmišljeni in predstavljajo konstrukt sorodnice nasprotne udeleženke F. F., katera se želi s preostalimi sorodniki polastiti njenega premoženja. Z njo je že sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju in nanjo prepisala nepremičnine, čeprav zanjo ni nikoli skrbela. Navaja, da ima nasprotna udeleženka hudo demenco in preganjalno nanašalne blodnje ter zaradi tega neupravičeno razdaja svoje premoženje.

17. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je glede na pritožbene navedbe in navedbe v odgovoru na pritožbo vzpostavljen dvom o tem, ali A. A. ustreza zakonskim pogojem za začasno skrbnico, zato bo moralo sodišče v ponovljenem postopku navedene očitke o navzkrižju interesov skrbno preveriti in ponovno odločiti o postavitvi začasnega skrbnika. Že dejstvo, da je začasna skrbnica poskušala z nasprotno udeleženko dvakrat skleniti pogodbo o dosmrtnem preživljanju oziroma o preužitku (pogodbi sta priloženi k pritožbi) vzpostavlja sum o navzkrižju interesov. Po drugi strani bo potrebno skrbno pretehtati tudi željo nasprotne udeleženke po postavitvi enega od sorodnikov, glede na to, da je v odgovoru na pritožbo zatrjevano, da imajo tudi sorodniki nasprotne udeleženke interese po njenem premoženju. Sodišče prve stopnje bo za popolno ugotovitev dejanskega stanja moralo izvesti predlagane dokaze z zaslišanjem prič, predvsem pa bo moralo čim prej zaslišati nasprotno udeleženko in ugotoviti, ali je sposobna vsaj minimalnega razumevanja in podaje mnenja o osebi začasnega skrbnika. Spregledati tudi ne gre, da je v odločbi z dne 27. 5. 2019 navedeno, da je pristojni CSD z varovanko opravil razgovor in se je strinjala, da A. A. prevzame skrbništvo za posebni primer. Dolgotrajnemu izvajanju dokaznega postopka z zaslišanjem prič se lahko sodišče prve stopnje izogne tako, da ob sodelovanju pristojnega CSD¹⁰ za varovanje pravic in koristi nasprotne udeleženke v postopku postavitve pod skrbništvo postavi tretjo, neodvisno osebo, kar bi bilo glede na potrebo po hitrosti postopka in starost nasprotne udeleženke prav tako primerno.

18. Pritožbeno sodišče opozarja še na dejstvo, da iz pritožbe in odgovora na pritožbo ter iz izvedenkinih navedb izhaja, da naj bi bil začasni skrbnici A. A. onemogočen dostop do nasprotne udeleženke od junija oziroma julija 2019 dalje. Zato se postavlja vprašanje ustreznosti mnenj CSD iz septembra in novembra 2019, v katerih je navedeno, da je A. A. primerna kot začasna in kot stalna skrbnica nasprotne udeleženke ter da pri njenem delovanju CSD do danes ni opazil kakšnih nepravilnosti. Ker je bila A. A. za skrbnico za posebni primer postavljena 27. 5. 2019, stik z nasprotno udeleženko pa ji je bil onemogočen kmalu potem, se postavlja vprašanje, ali in v kakšni meri je pristojni CSD sploh seznanjen s konkretno situacijo. V tej smeri bo moralo sodišče prve stopnje dejanske okoliščine dodatno razjasniti.

19. Ob povedanem je pritožbeno sodišče sklep v izpodbijanem delu (I., II., III. in IV. točka izreka) razveljavilo (tretji odstavek 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v povezavi z 42. členom ZNP-1) in zadevo vrača v novo sojenje. Ker sodišče prve stopnje ustreznosti osebe začasnega skrbnika in morebitnih navzkrižij nasprotnih interesov sploh ni ugotavljalo in gre za samostojni sklop dejstev, pritožbeno sodišče kršitve ni moglo sanirati, saj bi bila s tem udeležencem postopka odvzeta pravica do pritožbe (25. člen Ustave RS).

20. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo (165. člen ZPP v povezavi s 42. členom ZNP-1).

-------------------------------
¹ DZ – Ur. l. RS, št. 15/17, 21/18 in ZNP-1 – Ur. l. RS, št. 16/19.
² Odločbe VSL I Cp 1092/2017, II Cp 1979/2017, IV Cp 3129/2014, II Cp 802/2010, II Cp 1522/2009, I Cp 2222/2009, I Cp 3676/2009, VSM III Cp 78/2015 in VSC Cp 1170/2007.
³ Nepravdni postopek, Zakon s komentarjem, D. Wedam Lukić in A. Polajnar Pavčnik, Ur. l. RS, prvi ponatis, 1991.
⁴ VSL sklep II Cp 2528/2017 - v postopku za odvzem poslovne sposobnosti je materialna udeleženka samo oseba, o poslovni sposobnosti katere se odloča.
⁵ Komentar Družinskega zakonika, prof. dr. Barbara Novak in ostali, komentar S. Murgel in B. Novak k 256. členu.
⁶ VSL sklep I Cp 2143/2014.
⁷ VSL sklep II Cp 259/2017.
⁸ Odločba CSD o postavitvi A. A. kot skrbnice za posebni primer se na opravila v tem postopku ne nanaša.
⁹ Odločbe VSRS II Ips 70/2013, II Ips 243/2011, II Ips 112/2012, II Ips 63/2012, II Ips 31/2012 in II Ips 283/2011, VSL sodba I Cp 2393/2018.
¹⁰ Ki skladno s prvim odstavkom 58. člena ZNP-1 nastopa kot zakoniti udeleženec postopka.

Datum zadnje spremembe:

20.08.2020

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 1137/2022
• VSL sklep II Cp 1399/2013
• VSM Sklep I Cp 520/2021