VSL Sklep IV Cp 397/2020

Jedro

Pravno podlago za odločitev o spremembi pravnomočne urejene preživnine predstavlja določba 197. člena DZ, ki določa, da lahko sodišče na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Predpogoj za utemeljenost zahtevka za znižanje preživnine je torej porušeno vrednostno sorazmerje med pravno odločilnimi dejavniki: zmožnostmi preživninskih zavezancev in potrebami otroka. Šele ugotovitev obstoja bistveno spremenjenih razmer pogojujejo vnovično ugotavljanje vseh pravno relevantnih dejstev, od katerih je odvisna odločitev o preživninskih obveznostih.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagatelja za znižanje preživnine ter predlagatelju naložilo povrnitev stroškov nasprotnega udeleženca v znesku 315,35 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sklep se pritožuje predlagatelj iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Navaja, da je napačen zaključek sodišča, da je podaril prizidek sinu in hčerki zato, da bi zmanjšal svojo preživninsko obveznost. To je bil prisiljen storiti, da bi preživel. Pogodba o preužitku je bila sklenjena 1. 3. 2019, v zameno pa mu otroka odplačujeta posojilo. Mesečni obrok znaša 300 EUR. Gre za hipotekarno posojilo, ki ga je predlagatelj najel, da bi poplačal dolg 400 EUR, ki ga je povzročil v službi. Za plačilo je ostalo predlagatelju še 25.000 EUR. Nadomestilo za čas brezposelnosti znaša 576,90 EUR in se bo v marcu še znižalo. Predlagatelj zato mesečnih stroškov za nepremičnino ne bi bil sposoben plačati in je bila edina rešitev, da je nepremičnine v zameno za skrb in brezplačno služnost odstopil hčerki in sinu. Sodišče mu napačno očita, da bi lahko apartmaja prodal. To je nemogoče, ker nepremičnina ni etažirana. Sredstev za etažiranje pa predlagatelj ni imel na voljo. Svoje vozilo je prodal, ker ni bil zmožen plačati leasinga obrokov zanj. S prodajo je poplačal dolg do leasinga hiše. Sin mu je podaril 18 let staro vozilo, ker si novega sam ne zmore kupiti. S tem, ko sodišče predlagatelja ni zaslišalo, je kršilo 22. člen Ustave RS. Predlagatelju ni bila dana možnost, da se v postopku izjavi, zato je podana bistvena kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Sodišče je odločitev oprlo na podatke o apartmajih S. in trženju teh preko booking.com, predlagatelju pa ni dalo možnosti, da se o tako pridobljenih podatkih izjavi in jih komentiral. Sodišče je tudi napačno ocenilo prihodke iz naslova oddajanja apartmajev in ves prihodek obravnavalo kot dobiček, kar je kršitev materialnega prava. Sodišče je prihodek iz naslova oddajanja apartmajev prepisalo predlagatelju, ki ni več lastnik apartmajev. Sodišče tudi ni navedlo, koliko naj bi znašali mesečni prihodki od oddaje apartmajev. Ti vsak mesec niso enaki in jih ne gre enačiti s prihodki na vrhuncu sezone. Podan je pritožbeni razlog po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Sodišče očita predlagatelju, da bi moral sprejeti tudi tako zaposlitev, kjer je zahtevana nižja stopnja izobrazbe, kot jo ima, da bi zaslužil zase in za preživljanje otrok. Glede tega predlagatelju ni bila dana možnost, da se o tem izjavi in je kršena ustava ter podana bistvena kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Predlagatelj je vse parcele, ki jih je imel, že pred leti prodal, da je poplačal del dolga v službi. Predlagatelj ne najde nove zaposlitve, ker je izguba prejšnje zaposlitve pri njem povzročila velik stres in je psihično zbolel. Od septembra 2019 ni več popolnoma poslovno sposoben. Ni več sposoben skrbeti za svoje pravice in koristi. Zdravil se je v PB X. Redno uživa zdravila, ne pozna vrednosti denarja, pri finančnih opravilih mu morata pomagati otroka. Ni sposoben sam dvigovati gotovine, niti natočiti goriva v vozilo. Ni sposoben za nobeno pridobitno delo. Zavrača predlog za vložitev vloge na ZPIZ za invalidsko upokojitev. Otroka sta zato na Okrajno sodišče v Radovljici podala predlog za odvzem poslovne sposobnosti. Sodišče je imelo pred seboj udeleženca, ki ni bil poslovno sposoben in ni znal poskrbeti za svoje pravice in koristi. Moralo bi prekiniti postopek oziroma vsaj svetovati predlagatelju, naj si zagotovi pomoč odvetnika.

Sodišče ni zahtevalo od matere nasprotnega udeleženca, ki prav tako živi v turističnem kraju, da mora pridobivati dohodke z oddajo apartmajev. S tem je kršilo 14. člen Ustave RS, saj je udeleženca glede enakih oziroma podobnih okoliščin obravnavalo neenako.

3. Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril in v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Odločitev prvostopenjskega sodišča je pravilna. To je v zadostni meri in pravilno ugotovilo pravno odločilna dejstva, odločitev pa je tudi materialnopravno pravilna. Podane niso niti očitane absolutno bistvene kršitve določb postopka po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, niti očitane kršitve Ustave RS.

6. Pravno podlago za odločitev o spremembi pravnomočne urejene preživnine predstavlja določba 197. člena Družinskega zakonika (DZ), ki določa, da lahko sodišče na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Predpogoj za utemeljenost zahtevka za znižanje preživnine je torej porušeno vrednostno sorazmerje med pravno odločilnimi dejavniki: zmožnostmi preživninskih zavezancev in potrebami otroka. Šele ugotovitev obstoja bistveno spremenjenih razmer pogojujejo vnovično ugotavljanje vseh pravno relevantnih dejstev, od katerih je odvisna odločitev o preživninskih obveznostih.

7. Predlagatelj je zatrjeval spremembo njegovih preživninskih zmožnosti (ne pa tudi spremembe zmožnosti druge preživninske zavezance in spremembe potreb otroka). Prvostopenjsko sodišče ni ugotovilo obstoja bistveno spremenjenih razmer, ki bi pogojevale ponovno ugotavljanje vseh pravno relevantnih dejstev, od katerih je odvisna odločitev o preživninski obveznosti. Zato je predlagateljev predlog zavrnilo.

8. Predlagateljeva preživninska obveznost je bila določena s sodno poravnavo 11. 2. 2016 in znaša 250 EUR mesečno. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je predlagatelj že v naslednjem letu po sklenjeni sodni poravnavi (v letu 2017) vložil tožbo za znižanje preživnine, ki jo je prvostopenjsko sodišče pravnomočno zavrnilo. Predlagatelj je takrat v postopku IV P 384/2017, ki se je vodil pred Okrožnim sodiščem v Kranju, tožbo utemeljeval z znižanjem prihodkov ter odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, vendar je prvostopenjsko sodišče v tistem postopku ugotovilo, da si predlagatelj dohodke namenoma znižuje zaradi izogibanja plačilu preživnine. V obravnavanem postopku pa predlagatelj zatrjuje, da je ostal brez službe in prejema nadomestilo za brezposelnost, zaradi česar se je njegova preživninska sposobnost spremenila ter predlaga znižanje preživnine na 70 EUR mesečno ali manj.

9. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je predlagatelj 31. 5. 2018 prejel redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, z delovnim razmerjem pa je prenehal (šele) 31. 1. 2019 ter je ves čas od odpovedi pogodbe o zaposlitvi do tega datuma ostal v delovnem razmerju in za svoje delo prejemal plačo. Po prejemu odpovedi je prejemal zgolj 60 % od osnove (namesto 80 %) saj ni izkoristil pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti in o obveznosti prijave v evidenco iskalcev zaposlitve. Nadomestilo za brezposelnost mu pripada od 3. 3. 2019 do 2. 4. 2021. Na podlagi teh dejstev je prvostopenjsko sodišče upoštevalo, da so se predlagateljevi prihodki znižali, vendar je pravilno upoštevalo tudi, da je do tega prišlo zaradi razlogov na predlagateljevi strani. Štelo je, da predlagatelj ne išče aktivno zaposlitve, saj je na naroku 23. 10. 2019 predlagatelj sam navedel, da službe ne išče, ker mu jo išče Zavod za zaposlovanje. Vprašal je pri Veterinarski ambulanti v A., vendar niso imeli potreb. Na podlagi navedenega in zgolj ene poizvedbe za službo je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da predlagatelj ni aktiven pri iskanju nove zaposlitve. Predlagatelj do konca glavne obravnave ni zatrjeval zdravstvenih težav, razlogi za izgubo zaposlitve so bili na njegovi strani, prav tako razlogi za prejemanje nižjega nadomestila. Pomanjkljivih oz. neustreznih navedb predlagatelj ne more nadomestiti s svojim zaslišanjem, za kar se zavzema v pritožbi. Izvajanje dokazov je namreč namenjeno preizkusu utemeljenosti spornih trditev strank, ne pa nadomeščanju pomanjkljivih trditev oz. pridobivanju podatkov, ki bi stranki šele omogočili navedbo ustreznih trditev.

10. Sodišče je upoštevalo predlagateljevo starost (62 let) in dejstvo, da so njegove zaposlitvene možnosti omejene (vendar ne nemogoče) ter da ima predlagatelj, ki je po poklicu veterinar, lastne prostore za opravljanje veterinarske dejavnosti (ambulanto je naredil v letu 1997). Prvostopenjsko sodišče je preverilo tudi število razpisov za delovno mesto veterinarja, kar je ugotovilo na javno dostopnem spletnem portalu ZRSZ javnih razpisov. Tako postopanje in razlogovanje prvostopenjskega sodišča je v celoti pravilno, saj se po usklajeni sodni praksi pri ugotavljanju preživninske obveznosti ne upoštevajo le tiste možnosti, ki jih ima preživninski zavezanec na podlagi rednih dohodkov, ampak tudi tiste, ki jih je dolžan poiskati in izkoristiti.

11. Prvostopenjsko sodišče je ravnalo pravilno, ko je upoštevalo celotni premoženjski položaj preživninskega zavezanca in ne le njegovo zmožnost pridobivati plačo iz delovnega razmerja. Ugotovilo je, da je predlagatelj, ki je bil 3/4 lastnik nepremičnine parc. št. 183/2 k.o. ... in izključni lastnik nepremičnine parc. št. 183/3 k.o. ..., ki v naravi predstavljata stanovanjsko hišo z dvema apartmajema, ti nepremičnini podaril svojima otrokoma, sebi pa je pridržal pravico uporabe stanovanja v prvem nadstropju hiše. Tako razpolaganje z nepremičnino je v celoti posledica predlagateljeve svobodne odločitve, ki s svojo lastnino sicer lahko svobodno razpolaga, vendar pri tem ne more in ne sme prezreti svoje preživninske obveznosti do mladoletnega otroka in ga s takim razpolaganjem oškodovati. Prvostopenjsko sodišče je poleg tega pravilno upoštevalo tudi, da predlagatelj nima več preživninske obveznosti do (prvega) sina, ki je starejši od 26 let. V luči celotnega postopka pa je upoštevalo tudi dejstvo, da je to že tretji predlagateljev poizkus znižanja preživninske obveznosti z zatrjevanjem zmanjšanja njegove preživninske sposobnosti.

12. Predlagatelj se v pritožbi sklicuje na svoje slabo zdravstveno stanje ter zatrjuje, da ni opravilno sposoben, zaradi česar ne zmore poskrbeti za svoje pravice in koristi, ter sodišču očita, da je to v postopku prezrlo.

13. Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdna stranka pravdno sposobna ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik in ali ima zakoniti zastopnik posebno dovoljenje, kadar je to potrebno in ali lahko stranko zastopa pooblaščenec, določen v tretjem odstavku 86. člena ZPP oziroma v tretjem odstavku 87. člena ZPP (80. člen ZPP).

14. Prvostopenjsko sodišče je opravilo narok za glavno obravnavo 23. 10. 2019, na katerem je bil predlagatelj osebno navzoč. Predlagatelj je podajal navedbe in utemeljeval svoj predlog. Sodišče, ki je imelo predlagatelja pred sabo na naroku, na katerem je aktivno sodeloval, ni zaznalo, da bi bil predlagatelj procesno nesposoben. Poslovna sposobnost mu prav tako ni bila odvzeta. Zdravstvena dokumentacija, na katero se sklicuje pritožnik v pritožbi, pa njegovih navedb o opravilni in procesni nesposobnosti ne potrjuje. Iz pritožbi priložene zdravstvene dokumentacije izhaja, da je bil v obdobju od 18. 7. 2018 do 14. 5. 2019 na pregledih v specialistični ambulanti PB X. ter v bolniškem staležu (zaradi prilagoditvene motnje), vendar je bilo obravnavanje 14. 5. 2019 zaključeno.

15. Neutemeljeni so pritožbeni očitki predlagatelja o neenakem obravnavanju stranke in o kršitvi določb postopka, ker sodišče ni zaslišalo predlagatelja. Prvostopenjsko sodišče je napravilo zaključke na podlagi navedb strank in listinskih dokazov v spisu. Dokazovanja z zaslišanjem ni izvajalo. Ni zaslišalo nobenega udeleženca v postopku (ne predlagatelja ne nasprotnega udeleženca oziroma zakonite zastopnice). Svojo odločitev o zavrnitvi dokazov je obrazložilo, nasprotni udeleženec pa tega v smislu 286. a člena ZPP do konca glavne obravnave ni grajal, zato je pritožbena graja sedaj prepozna, pritožbeni očitki o kršitvah določb postopka in neenakem obravnavanju strank pa neutemeljeni.

16. Glede možnosti pridobivanja prihodkov iz naslova oddajanja apartmajev, sodišče ni matematično preverjalo koliko bi predlagatelj z oddajanjem apartmajev lahko zaslužil kljub stroškom, ki bi mu prav tako nastajali, ampak je štelo, da se je s prenosom apartmajev na svoja otroka takemu prihodku odpovedal na škodo preživninske obveznosti, ki jo ima do nasprotnega udeleženca. Zato kršitev, da naj bi sodišče napačno ocenilo prihodke iz naslova oddajanja apartmajev in ni dopustilo nasprotnim udeležencem sodelovanja v postopku, ni podana.

17. Predlagatelj ves čas postopka spreminja navedbe glede odplačevanja posojil ter jih prilagaja. V predlogu je navedel, da obveznosti za odplačevanje hipotekarnega kredita plačujeta njegova otroka B. in C. S. Na naroku 23. 10. 2019 je navedel, da je avto, ki ga je imel na leasing, prodal za 8.000 EUR ter s tem poplačal kredit za avto in si kupil 18 let star Polo, sin pa mu plačuje hipotekarni kredit. V pritožbi pa navaja, da je hipotekarno posojilo najel za plačilo dolga v službi, s prodajo avta je poplačal dolg do leasing hiše. Ker si ne more kupiti novega avta, mu ga je posodil sin. Zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da predlagatelj skuša prikazati svoje premoženjsko stanje slabše, kot je dejansko, s premoženjem pa razpolaga tako, da vpliva na svojo preživninsko obveznost.

18. Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani, prav tako ne pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti ter izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP).

19. Predlagatelj s pritožbo ni uspel, nasprotni udeleženec pa z odgovorom na pritožbo ni pripomogel k rešitvi zadeve, zatrjujeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka (154., 155 in 165. člen ZPP).

Datum zadnje spremembe:

19.08.2020

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba IV Cp 1628/2017
• VSL sodba IV Cp 2764/2015
• VSL sodba IV Cp 215/2017