<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sodba I Cp 2213/2019

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2020:I.CP.2213.2019
Evidenčna številka:VSL00033122
Datum odločbe:05.05.2020
Senat, sodnik posameznik:Alenka Kobal Velkavrh (preds.), Blanka Javorac Završek (poroč.), Dušan Barič
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
Institut:ničnost posojilne pogodbe - ničnost notarskega zapisa - sposobnost razumeti posledice svojih dejanj - poslovna sposobnost - izjava volje - dokazni predlog - sklicevanje na dokazni predlog nasprotne stranke

Jedro

V skladu z 212. členom ZPP vsaka stranka nosi svoje trditveno in dokazno breme. Tako mora vsaka stranka v postopku svoje trditve dokazovati z ustreznimi dokaznimi sredstvi, tudi če je nasprotna stranka za dokazovanje dejstev, ki jih ona zatrjuje, predlagala ista dokazna sredstva (npr. zaslišanje strank, izvedenca iste stroke, isto pričo ipd.). Po ustaljenem stališču sodne prakse dokazni predlog ene stranke ne vključuje dokaznega predloga druge stranke, kar pomeni, da se toženec ne more sklicevati na kršitev načela kontradiktornosti in tudi ne na nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, ker sodišče prve stopnje ni sledilo tožnikovemu dokaznemu predlogu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da sta posojilna pogodba, ki sta jo pravdni stranki sklenili 26. 5. 2011, in notarski zapis SV 702/2012, sklenjen po notarju A. A. iz B. 4. 9. 2012, nična (I. točka izreka). Tožencu je naložilo v plačilo 46.866,43 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 9. 2016 dalje do plačila (II. točka izreka). Kar je zahteval tožnik več ali drugače, je zavrnilo (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje toženec. Uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge in predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni. Navaja, da je sodišče prve stopnje kršilo načelo kontradiktornosti, ustavno pravico do sodnega varstva in pravico do pravičnega sojenja, ker ni zaslišalo tožnika in priče A. M. Njuno zaslišanje je tudi v njegovem neposrednem interesu. S posledicami tožnikove neopravičene odsotnosti z narokov ni bil z ničemer kaznovan tožnik, pač pa on sam. Vez med pravdnima strankama v času najemanja posojila predstavlja A. M., katerega zaslišanje je sodišče prve stopnje neustrezno zavrnilo. Sodišče prve stopnje je pri presoji zadeve slepo sledilo izvedenskemu mnenju, ki pa ni bilo pripravljeno za celotno obdobje dogajanja, katerega bi moralo sodišče upoštevati. Dejansko stanje zgolj na podlagi izvedenskega mnenja ne more biti razjasnjeno, saj izvedenec ne more za nazaj z gotovostjo ugotoviti, v kakšnem mentalnem stanju je bil tožnik v času sklepanja posojilne pogodbe. Sodišče prve stopnje bi zato moralo izvesti tudi druge dokaze, zlasti zaslišanje priče A. M. Tožnik je šele po zaključku izvršilnega postopka, ko je bil pozvan na poplačilo preostalega dolga, ugotovil, da je alkoholik, ki se ni zavedal svojega ravnanja, zaradi česar je – tokrat s polno zavestjo in zdravo pametjo – pridobil brezplačno pravno pomoč in postavil zahtevek za ugotovitev ničnosti. Nepravičnost sojenja izhaja tudi iz ugotovitve sodišča prve stopnje, da izročitev gotovine tožniku ni izkazana. Izročitev oziroma prejem denarja izkazuje posojilna pogodba, katero sta pravdni stranki podpisali, prav tako pa tudi notarski zapis.

3. Tožnik je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnik v tem postopku uveljavlja ničnost posojilne pogodbe in notarskega zapisa SV 702/2012, ker zaradi slabega duševnega zdravja v času njune sklenitve ni bil sposoben razumeti pomena svojih dejanj. Ničnosti konkretnih pravnih poslov ni mogoče avtomatično povezovati s formalno opravilno sposobnostjo pogodbene stranke, za kar se neutemeljeno zavzema toženec. Za sklenitev veljavne pogodbe mora imeti pogodbenik poslovno sposobnost, ki se zahteva za sklenitev te pogodbe (41. člen Obligacijskega zakonika – OZ). Poslovna sposobnost je sposobnost osebe, da sama z lastnimi dejanji in lastno voljo pridobiva pravice in prevzema dolžnosti v pravnoposlovnih razmerjih (npr. pri sklepanju pogodb). Odločilno je torej, ali je oseba ob sklepanju pravnega posla sposobna razumeti njegove pravne posledice, upoštevajoč njegovo zahtevnost. Izjava volje osebe, ki zaradi svojega psihofizičnega stanja ni sposobna skrbeti za svoje pravice in koristi, nima pravnih učinkov. Pravni posel, ki ga sklene taka oseba, je ničen, čeprav osebi opravilna sposobnost formalno (še) ni bila odvzeta.1 V konkretnem primeru je rezultat dokaznega postopka pokazal ravno to, da tožnik v času sklepanja posojilne pogodbe in notarskega zapisa SV 702/2012 ni bil sposoben razumeti njunega pomena in posledic, zato sta oba pravna posla nična.

6. Sodišče prve stopnje je tožnikovo duševno stanje in sposobnost razumevanja v času sklenitve spornih listin ugotavljalo s pomočjo izvedenca psihiatrične stroke prim. D. Ž., dr. med. Dokazovanje z izvedencem je izvedlo v celoti in v skladu z zakonom. Sprva je pridobilo izvedenčevo pisno mnenje, po prejemu toženčevih pripomb pa je izvedenca tudi zaslišalo na naroku. Iz pisnega in ustno dopolnjenega mnenja izhaja, da so bile pri tožniku ugotovljene številne diagnoze povezane s prekomernim uživanjem alkohola, depresivnostjo in poškodbama glave, ki so bile prisotne tudi v času podpisa spornih listin. V tistem času je tožnik zaradi smrti mame še povečal pitje alkohola. Njegovi sposobnosti urejenega razmišljanja in kritičnosti sta bili hudo okrnjeni. Imel je motnje koncentracije, spomina in pozornosti ter bil pesimistično razpoložen. Njegova razsodnost je oslabela in je bil nekritičen, še zlasti v pijanem stanju. Izvedenec je še pojasnil, da se kognitivne sposobnosti posameznika ugotavljajo na podlagi medicinske dokumentacije. Vse izkazane duševne motnje in osebne okoliščine tožnika so nanj vplivale v takšni meri, da ni bil čisto razsoden. Glede na njegovo zdravstveno stanje v času podpisa spornih listin tožnik ni bil sposoben razsojati oziroma svobodno in samostojno oblikovati svoje volje za sklenitev pravnih poslov.

7. Navedeno izvedensko mnenje je tudi po presoji pritožbenega sodišča celovito, strokovno in jasno. Izvedenec je argumentirano odgovoril na vse toženčeve pripombe, zgolj toženčevo nestrinjanje in nasprotovanje izvedenskemu mnenju pa mnenju ne more odvzeti vrednosti.

8. Izpodbijana sodba in izvedeni postopek nista obremenjena s kršitvami načela kontradiktornosti, pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave in pravice do pravičnega sojenja iz 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah. Toženec svoj pritožbeni očitek opira na dejstvo, da sodišče prve stopnje ni zaslišalo tožnika in priče A. M. Prvostopenjsko sodišče je argumentirano obrazložilo zavrnitev2 dokaznega predloga za zaslišanje tožnika in priče A. M. (primerjaj 8. in 9. točko obrazložitve). Gre za dokazna predloga, ki ju je v postopku podal zgolj tožnik. V skladu z 212. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) vsaka stranka nosi svoje trditveno in dokazno breme. Tako mora vsaka stranka v postopku svoje trditve dokazovati z ustreznimi dokaznimi sredstvi, tudi če je nasprotna stranka za dokazovanje dejstev, ki jih ona zatrjuje, predlagala ista dokazna sredstva (npr. zaslišanje strank, izvedenca iste stroke, isto pričo ipd.). Po ustaljenem stališču sodne prakse dokazni predlog ene stranke ne vključuje dokaznega predloga druge stranke, kar pomeni, da se toženec ne more sklicevati na kršitev načela kontradiktornosti in tudi ne na nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, ker sodišče prve stopnje ni sledilo tožnikovemu dokaznemu predlogu.3

9. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek glede (ne)izkazane izročitve denarja tožniku. Toženec naj bi 75.000 EUR iz posojilne pogodbe tožniku izročil na roke. Denarja ni hranil v banki, temveč doma, za izročitev denarja pa ni vedel oziroma ob njej ni bil prisoten nihče razen pravdnih strank. Toženec je v dokaz svojih trditev predlagal zgolj lastno zaslišanje ter se skliceval na podpisano posojilno pogodbo in notarski zapis. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, sporni listini ne dokazujeta izročitve denarja, saj sta nični, toženec pa z lastnim zaslišanjem tudi ni uspel prepričati v resničnost podanih navedb. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem napravilo obširno in argumentirano dokazno oceno (27. do 32. točka obrazložitve izpodbijane sodbe), ki jo pritožbeno sodišče v celoti sprejema in se ji v izogib ponavljanju tudi pridružuje. Da naj bi bil denar po posojilni pogodbi izročen v gotovini brez vsakršnega pisnega dokazila o izročitvi denarja, ter da naj bi toženec denar ves čas hranil doma, kjer niti ni imel sefa za hranjenje gotovine, je glede na znesek posojila težko verjetno, niti ni življenjsko in izkustveno logično.

10. Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani, prav tako niso podani pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Pritožbo je bilo zato potrebno zavrniti in izpodbijano sodbo potrditi (353. člen ZPP).

11. Ker toženec s pritožbo ni uspel, tožnik pa v odgovoru na pritožbo ni priglasil stroškov pritožbenega postopka, je pritožbeno sodišče odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (154. in 165. člen ZPP).

-------------------------------
1 Prim. sodbe VS RS II Ips 196/2014, VSL II Cp 2938/2015 in VSL I Cp 3330/2015.
2 Sodišče lahko na podlagi drugega odstavka 287. člena ZPP zavrne dokaz, če je nepotreben, ker je dejstvo dokazano, nerelevanten, ker dejstvo, ki naj bi ga z njim dokazovali, ni pravno odločilno, ali pa gre za dokaz, ki je za ugotavljanje odločilnega dejstva popolnoma neprimeren (J. Zobec v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, str. 357 in 358).
3 Prim. sodbe VSL II Cp 199/2015, VSL II Cpg 708/2017 in VSK Cpg 81/2013.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 41
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 212

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
19.08.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM5MjMy