VSL Sklep II Cp 301/2020

Jedro

Tretji odstavek 31. člena ZVEtL-1 določa, da se za druge izvedene pravice, ki so v času učinkovanja zaznambe postopka v zemljiški knjigi vpisane na nepremičnini kot celoti, z odločbo o vzpostavitvi etažne lastnine ugotovi, da omejujejo lastninsko pravico na zemljiški parceli, ki predstavlja skupni del stavbe. Upoštevaje navedeno materialnopravno določilo je sodišče prve stopnje predlagateljev predlog za izbris stvarne služnosti utemeljeno zavrnilo.

Izrek

I. Pritožbi zoper sklep se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (v drugem odstavku VI. točke izreka sklepa) spremeni tako, da se ID znak 011 iz besedila izreka izbriše.

II. V ostalem delu se pritožba zavrne in se v preostalem izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Predlagateljica je dolžna kriti svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se na stavbi z ident. št. 000-452, ki je povezana z nepremičnino z ident. št. 000-296/24 k. o. ..., dokonča vzpostavitev etažne lastnine (I. točka izreka sklepa). Ugotovilo je, da je pri stavbi 452 k. o. ... že vpisana nedokončana etažna lastnina in ugotovilo, kateri posamezni deli so že vpisani. Kot splošni skupni del (pripadajoče zemljišče) je vpisana zemljiška parcela 296/24 k. o. ... (II. točka izreka). Izbrisalo je nerazdeljeni del stavbe št. 000-452-9999 in ugotovilo, da na navedeni stavbi poleg posameznih delov, navedenih v II. točki izreka, obstoji še naslednji posamezni del stavbe z ident. št. 000-452-7 (III. točka izreka). Ugotovilo je, da so splošni skupni deli stavbe še naslednji deli: del 000-452-22, 000-452-23 in 000-452-24, na katerih je vzpostavilo solastninsko pravico v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe s solastniškimi deleži iz V. točke izreka (IV. točka izreka). V V. točki izreka je določilo solastniške idealne deleže posameznih delov stavbe na splošnih skupnih delih stavbe. V VI. točki izreka je odločilo, da se ohranijo vsa bremena, ustanovljena pri že vpisanih posameznih delih v vrstnem redu bodisi pred bodisi po vpisu zaznambe tega postopka, in se s tem sklepom vanje ne posega. Služnostne pravice, ID pravice 001, 002, 003, 004, 005, 006, 007, 008, 009, 010 in 011, ki so bile v času učinkovanja zaznambe predmetnega postopka v zemljiški knjigi vpisane na nepremičnini kot celoti, se ohranijo in omejujejo lastninsko pravico na zemljiški parceli 296/24 k. o. ..., ki predstavlja splošni skupni del stavbe in stavbišče pod stavbo. Na novo vpisani posamezni del in splošni skupni deli so bremen prosti. V VII. točki izreka sklepa je odločilo, da se vpisi in izbrisi v zemljiški knjigi izvedejo po uradni dolžnosti, v vrstnem redu vpisane zaznambe postopka za vzpostavitev etažne lastnine. S popravnim sklepom z dne 13. 9. 2019 je sodišče prve stopnje v 3. točki izrek spremenilo tako, da je izbrisalo nerazdeljeni del stavbe z iden. št. 000-452-9999 in ugotovilo, da na navedeni stavbi poleg posameznih delov v II. točki izreka obstoji še naslednji posamezni del stavbe z ident. št. 000-452-7 v lasti predlagateljice.

2. Zoper drugi odstavek VI. točke izreka sklepa se pritožuje predlagateljica iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da ugotovi neobstoj služnostnih pravic z ID pravice 001, 002, 003, 005, 006, 007, 008, 009 in 010, ki so v zemljiški knjigi vpisane pri parceli 296/24 k. o. ..., in ugotovi, da je parcela 296/24 k. o. ..., ki predstavlja splošni skupni del stavbe in stavbišče pod stavbo, bremen prosta oziroma, da pritožbeno sodišče v izpodbijanem delu sklep razveljavi in zadevo pošlje v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Predlaga, da njene pritožbene stroške krijejo nasprotni udeleženci. Pravica z ID 011 je v izpodbijanem delu sklepa navedena očitno pomotoma, saj je z ID omejitvijo 011 pri zemljiški parceli 296/24 k. o. ... vpisana zaznamba postopka vzpostavitve etažne lastnine po ZVEtL-1 (in ne služnost). Sodišče prve stopnje bi moralo vse služnostne upravičence v skladu s tretjim odstavkom 48. člena ZVETL-1 vključiti v postopek kot udeležence postopka. Glede na drugi odstavek 50. člena ZVEtL-1 je bil pouk sodišča služnostnim upravičencem materialnopravno napačen. Sodišče bi moralo v dopisu poučiti udeležence, da se bo v primeru, če na dopis sodišča ne bodo odgovorili, štelo, da se s predlagateljevim predlogom izbrisa strinjajo. Drugačno postopanje je neekonomično ter materialnopravno in procesnopravno napačno. Napačen je zaključek sodišča prve stopnje, kdaj bi lahko prišlo do izbrisa stvarne služnosti. Neustrezno je tudi sklicevanje na 220. člen SPZ. Nobeden od služnostnih upravičencev ni prerekal predlagateljevih navedb o neobstoju služnosti. Zato bi sodišče moralo ugotoviti neobstoj predmetnih služnosti. Sodišče bi moralo vsako od vpisanih služnosti obravnavati kot samostojno služnost, saj so v zemljiški knjigi vpisane z različnimi in med seboj neodvisnimi služnostnimi upravičenci. Zato ni nobene potrebe, da bi za izbris posameznih služnosti soglasje podali vsi služnostni upravičenci. Ker sta dve služnostni upravičenki na dopis sodišča odgovorili, bi moralo sodišče ugotoviti najmanj neobstoj ustreznih dveh služnosti in odločiti o izbrisu le – teh. Ker tega ni storilo, je narobe ugotovilo dejansko stanje ter napačno uporabilo materialno pravo. Na parceli 296/24 k. o. ..., ki je v celoti zemljišče pod stavbo, predmetne služnosti hoje in vožnje že po naravi ne morejo obstajati, saj preko stavbe hoja in vožnja po sami naravi stvari nista mogoči. Napotovanje na izbris po določbah SPZ je neekonomično in v nasprotju drugim odstavkom 50. člena ZVEtL-1, pomeni pa tudi neupravičen poseg v lastninsko pravico etažnih lastnikov in s tem kršitev 33. člena URS. Zaradi delitve gospodujoče nepremičnine je služnost sedaj vpisana v korist parcel 296/130, 296/131, 296/18, 296/129, 296/128, 196/133, 296/136, 296/132 in 296/135 k. o. .... Služnost z ID 010 pa je pri parceli 296/24 vpisana le pomotoma, kar izhaja iz ročno vodene zemljiške knjige.

3. Nasprotni udeleženci v odgovoru na pritožbo predlagajo zavrnitev pritožbe predlagateljice.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Predlagatelj je v postopku vzpostavitve etažne lastnine predlagal, da se pri stavbi z ident. št. 000-452, dokonča vzpostavitev etažne lastnine ter da se na parceli 296/24 k. o. ... ugotovi neobstoj vseh vpisanih izvedenih pravic (stvarna služnost poti oz. hoje in vožnje) z ID znaki: 001, 002, 003, 005, 006, 007, 008, 009, 004 in 010. V postopku dokončanja vzpostavitve etažne lastnine na stavbi 000-452 je sodišče prve stopnje ugotovilo, da zemljišče 296/24 k. o. ... predstavlja pripadajoče zemljišče stavbe, na katerem je vzpostavilo solastninsko pravico v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe in določilo solastniške deleže in odločilo, da se služnostne pravice, ki so bile v času učinkovanja zaznambe predmetnega postopka v zemljiški knjigi vpisane na nepremičnini kot celoti, ohranijo in tako omejujejo lastninsko pravico na zemljiški parceli 296/24 k. o. ..., ki predstavlja splošni skupni del stavbe in stavbišče pod stavbo.

6. Pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje služnostnih upravičencev v postopek ni vključilo kot udeležencev postopka, s čimer je prekršilo določilo tretjega odstavka 48. člena ZVEtL-1, ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je namreč vse služnostne upravičence o postopku obvestilo in vsakega tudi z dopisom pozvalo, da se izjavi, ali z izbrisom služnostne pravice soglaša. Da so služnostni upravičenci udeleženci postopka, izhaja tudi iz uvoda odločbe. Ker so bili služnostni upravičenci o postopku obveščeni in v postopek vključeni, ne drži pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje prekršilo določilo tretjega odstavka 48. člena ZVEtL-1 zaradi njihove nevključitve v postopek.

7. Prav tako je neutemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje služnostnim upravičencem kot udeležencem postopka podalo napačen pravni pouk, ker jih je pozvalo, naj se v roku izjavijo, ali se z izbrisom služnostne pravice strinjajo, v nasprotnem primeru pa bo štelo, da z izbrisom ne soglašajo. Navedeni pouk sodišča prve stopnje ni napačen, kot zmotno meni pritožba, prav tako z njim sodišče prve stopnje nikakor ni prekršilo določila drugega odstavka 50. člena ZVEtL-1, niti s takim postopanjem sodišče prve stopnje ni ravnalo neekonomično ali kakorkoli procesnopravno in materialnopravno napačno.

8. Pritožbeni očitek, da med udeleženci ni spora o obstoju stvarne služnosti, ni utemeljen, saj šest stvarnih upravičencev od osmih z izbrisom stvarne služnosti ni soglašalo. Sodišče prve stopnje se je v obrazložitvi pravilno sklicevalo na določilo 220. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ), in zaradi neobstoja soglasja stvarnih upravičencev ni imelo podlage za izbris stvarne služnosti. Drži, da sta se dve izmed služnostnih upravičenk, in sicer T. K. Č. in M. V. Č. K., ki sta solastnici parcel 296/130, 296/128, 296/133, 296/136 in 296/132, v korist katerih je stvarna služnost ustanovljena, z izbrisom stvarne služnosti strinjali, vendar pa se ostala solastnika teh navedenih parcel, in sicer M. J. in A. Č. z izbrisom stvarne služnosti nista strinjala. Zato ni utemeljen pritožbeni očitek, da so bili pogoji za delen izbris stvarne služnosti, podani, saj soglasje vseh solastnikov nepremičnin, v korist katerih je bila stvarna služnost pešpoti oz. hoje in vožnje ustanovljena, ni bilo podano.

9. Sodišče prve stopnje je materialnopravno pravilno ugotovilo, da do izbrisa stvarne služnosti lahko pride zgolj na podlagi pravnega posla, sodne odločbe ali zakona. Zato ni utemeljena pritožbena navedba, da bi moralo sodišče prve stopnje stvarno služnost na parceli 296/24 k. o. ..., izbrisati, ker vožnja po tej parceli ni možna. S tem, ko je izbris stvarne služnosti zavrnilo, ni poseglo v lastninsko pravico etažnih lastnikov na pripadajočem zemljišču (33. člen Ustave RS), saj služnostni upravičenci z njenim izbrisom niso soglašali. Tretji odstavek 31. člena ZVEtL-1 namreč določa, da se za druge izvedene pravice, ki so v času učinkovanja zaznambe postopka v zemljiški knjigi vpisane na nepremičnini kot celoti, z odločbo o vzpostavitvi etažne lastnine ugotovi, da omejujejo lastninsko pravico na zemljiški parceli, ki predstavlja skupni del stavbe. Upoštevaje navedeno materialnopravno določilo je sodišče prve stopnje predlagateljev predlog za izbris stvarne služnosti utemeljeno zavrnilo. Glede na to, da je bila stvarna služnost z ID znakom 010 v zemljiško knjigo vpisana v času učinkovanja zaznambe tega postopka v zemljiški knjigi, tudi pritožbena navedba, da gre zgolj za pomoten vpis v zemljiško knjigo, kar terja njen izbris, ni utemeljena.

10. Delno pa je pritožba utemeljena v delu, ki se nanaša na zapis ID pravice 011, saj naveden vpis ne predstavlja izvedene pravice (stvarne služnosti), ki je bila v času učinkovanja zaznambe postopka za vzpostavitev etažne lastnine vpisana na nepremičnini kot celoti v zemljiški knjigi, ampak je bila z oznako ID 011 dne 12. 7. 2018 vpisana zaznamba postopka za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtl. Ker z ID omejitvijo torej ni bila vpisana izvedena pravica (stvarna služnost), je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi na podlagi 3. točke 365. člena ZPP delno ugodilo in sklep v izpodbijanem delu drugega odstavka VI. točke izreka spremenilo tako, da je oznako ID 011 iz izreka izločilo. V preostalem delu pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani pritožbeni razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je pritožbeno sodišče pritožbo v ostalem delu zavrnilo in v preostalem izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1).

11. ZVEtL-1¹ posebnih določb o stroških, ki nastanejo udeležencem postopka z zastopanjem, nima, zato se uporabljajo določbe ZNP. Ta v prvem odstavku 35. člena določa, da vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen v z zakonom določenih primerih, za kar v konkretni zadevi ne gre. Pritožnica zato pritožbene stroške nosi sama. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 35. člena ZNP v zvezi s 3. členom ZVEtL-1.

-------------------------------
¹ Stroški zastopanja posameznega udeleženca po mnenju pritožbenega sodišča niso stroški, ki so potrebni za izvedbo in dokončanje postopka in jih po 15. členu ZVEtL-1 nosi lastnik stavbe. Tako tudi odločba VSL sklep I Cp 1387/2017.

Datum zadnje spremembe:

19.08.2020

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep II DoR 58/2019
• VSL Sklep I Cp 1923/2021
• VSL Sklep I Cp 285/2021