VSL Sklep I Cp 946/2020

Jedro

Na zapuščinski obravnavi je pritožnik podal jasno dedno izjavo, da nujnega dednega deleža oziroma prikrajšanje le-tega ne uveljavlja. Če pa meni, da je podal izjavo pod silo, grožnjo ali zvijačo, ali da je bila izjava dana v zmoti, ima možnost v skladu z drugim odstavkom 138. člena ZD zahtevati razveljavitev izjave s tožbo v pravdnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep o dedovanju potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo obseg zapuščine; za dedinjo dela premoženja na podlagi oporoke z dne 18. 7. 2017 razglasilo zapustnikovo zunajzakonsko partnerko M. K., za dediča ostalega premoženja pa na podlagi zakona zapustnikovo zunajzakonsko partnerko in zapustnikovega sina P. B., vsakega do 1/2.

2. Zoper sklep o dedovanju je zapustnikov sin vložil pravočasno pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava ter predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je nepremičnina k. o. ..., stavba 669, del stavbe 38 ter del stavbe 9 v celoti posebno premoženje zapustnika in je zato v celoti predmet zapuščine. Stanovanje s parkirnim mestom je bilo kupljeno iz posebnih sredstev zapustnika (iz naslova prodaje parcel in gozda ter iz naslova prodaje po mami podedovanega stanovanja). V nadaljevanju opozarja na prikrajšanje nujnega dednega deleža, ki ga v pritožbi izrecno uveljavlja, da Zakon o dedovanju (ZD) uveljavljanje te pravice ni omejil na posamezne faze zapuščinskega postopka, zato uveljavljanja pravice do nujnega deleža in zahteva za zmanjšanje oporočnih razpolaganj zaradi njegovega prikrajšanja, ne predstavlja nedovoljenih pritožbenih navedb. Pri tem se sklicuje na odločbe VSL I Cp 2238/2009, VSL I Cp 791/99, VSL II Cp 1909/2001 in VSK I Cp 602/2015. Opozarja, da tudi sicer s strani zapuščinskega sodišča ni bil ustrezno poučen o svojih pravicah.

3. Sodedinja je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V postopku pred sodiščem prve stopnje obseg zapuščine med dedičema ni bil sporen, v pritožbi pa dedič tudi ne izkaže, da šele v pritožbi navedenih dejstev brez svoje krivde ni mogel navesti že do konca zapuščinske obravnave.¹ Teh pritožbenih navedb zato pritožbeno sodišče ni upoštevalo (337. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Sodišče prve stopnje je pri svoji odločitvi upravičeno upoštevalo nesporno dejstvo,² da v zapuščino sodi le ena polovica obeh v pritožbi izpostavljenih nepremičnin.

6. Na zapuščinski obravnavi dne 16. 1. 2020 je pritožnik podal jasno dedno izjavo, da nujnega dednega deleža oziroma prikrajšanje le-tega ne uveljavlja (stran 2 zapisnika, list. št. 67). Izjavo je podpisal, zapisniku pa tudi ni ugovarjal. Če pa meni, da je podal izjavo pod silo, grožnjo ali zvijačo, ali da je bila izjava dana v zmoti, pa ima možnost v skladu z drugim odstavkom 138. člena ZD zahtevati razveljavitev izjave s tožbo v pravdnem postopku.

7. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep o dedovanju potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

-------------------------------
¹ V zapuščinskem postopku ga je zastopal kvalificirani pooblaščenec – odvetnik.
² Ki ga potrjuje tudi zemljiškoknjižno stanje.

Datum zadnje spremembe:

18.08.2020

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 2474/2009
• VSL sklep II Cp 2131/2010
• Sodba II Ips 217/2008