VSL Sklep IV Cp 587/2020

Jedro

Kadar se nasilje zatrjuje ob razpadu partnerske zveze, mora sodišče ob tem iskati mejo med konfliktnimi položaji, ki naj jih ljudje kot nosilci medčloveških odnosov rešujejo sami, tudi v okviru ustreznih pravnih postopkov, in položaji, kjer ne gre zgolj za to, da so posamezniki žrtve medsebojnih odnosov, temveč so žrtve nasilnih dejanj, ki zaradi svoje narave terjajo nujen in takojšnji poseg države v zasebna razmerja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagateljice, da se nasprotnemu udeležencu prepoveduje približevanje njenemu začasnemu prebivališču na naslovu ..., da se mu prepoveduje iskati stik z njo preko prijateljic, jo klicati na mobilni telefon, ji pošiljati SMS sporočila ali elektronsko pošto ter da se mu prepoveduje objavo zadev, ki se nanašajo nanjo, preko družabnih omrežij in komunikacijo z novinarji, namenjeno objavam v rumenem tisku, za čas dvanajstih mesecev. Odločilo je, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo predlagateljica iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Uvodoma opozarja, da je predlog vložila po tem, ko je že opravila razgovor na CSD, ki je ocenil njeno stopnjo ogroženosti, in na PP N., kjer je zoper nasprotnega udeleženca podala kazensko ovadbo. V spis je priložila več deset printscreenov različnih objav na družabnih omrežjih, med njimi tudi del dopisa v zvezi z možnostjo sklenitve sporazuma za razvezo zakonske zveze. Dogodki, zaradi katerih je vložila predlog, so se odvijali v času njene nosečnosti, ko je bila še posebej občutljiva. Izpostavlja dopis z 9. 7. 2019, v katerem jo je nasprotni udeleženec preko elektronske pošte izsiljeval in nad njo izvajal ekonomsko nasilje s tabelo, v kateri je opisoval posojila, ki jih je prejela kot njegova žena. Iz prilog nasprotnega udeleženca, ki jih je podal k odgovoru na predlog, je tudi razvidno, da ji je pisal kontinuirano 9. in 10. 7. ter ji poslal predlog za uskladitev sporazumne razveze. Že ta predlog bi moral zadostovati za izdajo predlaganega sklepa, saj v njem nasprotni udeleženec veže višino plačila mesečne preživnine za bodočega otroka na njegovo uspešnost. Nasprotni udeleženec bi se moral zavedati, da bi morebitne zdravstvene težave pri otroku lahko bile posledica njegove starosti in okvarjenega genetskega materiala, ne pa genetskega materiala matere. Predlagateljica se je zavestno odločila za otroka, kljub temu pa je bila v strahu za njegovo zdravje, saj ima nasprotni udeleženec že 49 let. Nosečniško obdobje je želela preživeti s čim manj stresa, kar ji je nasprotni udeleženec onemogočal z objavami po SMS sporočilih, preko Instagrama, Facebooka, elektronske pošte, pisal je prijateljem predlagateljice, pošiljal pa ji je tudi zahtevke odvetniške pisarne. Izpostavlja dopis s septembra 2019, iz katerega izhaja njegova neprimerna reakcija na informacijo o njeni nosečnosti. Nasprotni udeleženec je pisal M.K., kjer je razpredal zgodbo o tem, da je predlagateljičina mati ljubosumna, pisal je novinarjem o razvezi, z denarjem pa je lahko tudi vplival na pisanje rumenih medijev. V zadnji elektronski pošti, ki jo je poslal na valentinovo, predlagateljici očita, da odlaša s testom očetovstva, pisal je tudi eni izmed svojih bivših partnerk, da je "popušila" ter objavil na družabnih omrežjih obvestilo, da je v rojstnem listu zapis neznanega očetovstva. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi, tako da predlogu predlagateljice v celoti ugodi in stroške postopka naloži v plačilo nasprotnemu udeležencu.

3. Na pritožbo je obširno odgovoril nasprotni udeleženec in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Namen Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) je, da v nujnem in hitrem postopku s preprečitvijo in zaustavitvijo nasilnih dejanj zagotovi varstvo žrtev družinskega nasilja. Kadar se nasilje zatrjuje ob razpadu partnerske zveze, mora sodišče ob tem iskati mejo med konfliktnimi položaji, ki naj jih ljudje kot nosilci medčloveških odnosov rešujejo sami, tudi v okviru ustreznih pravnih postopkov, in položaji, kjer ne gre zgolj za to, da so posamezniki žrtve medsebojnih odnosov, temveč so žrtve nasilnih dejanj, ki zaradi svoje narave terjajo nujen in takojšnji poseg države v zasebna razmerja¹.

6. Sodišče prve stopnje je po skrbno izvedenem dokaznem postopku z analitičnim pregledom vse predložene listinske dokumentacije in po zaslišanju obeh udeležencev to tehtanje ustrezno opravilo in ugotovilo, da zatrjevano psihično nasilje ni bilo podano v meri, ki bi terjala interveniranje državnih organov, do ekonomskega nasilja pa sploh ni prišlo. Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje obširnim razlogom, ki utemeljujejo prvostopno odločitev, ter bo v nadaljevanju odgovarjalo le na tiste bistvene pritožbene poudarke, ki jih je predlagateljica (vsaj delno) konkretizirala. (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

7. Izpostavljena ocena ogroženosti, sprejeta s strani CSD, in podana kazenska ovadba sta bili oblikovani na podlagi subjektivnega dojemanja realnosti predlagateljice, zato sami po sebi ne pomenita odločilnega razloga za izrek ukrepa po ZPND. Sodišče se je do obeh dokumentov ustrezno opredelilo in ju na podlagi kontradiktornega postopka ovrednotilo skupaj z ostalimi izvedenimi dokazi, nato pa po objektiviziranju ugotovitev omenjenih organov glede vprašanja obstoja družinskega nasilja in ogroženosti predlagateljice v luči določb ZPND sprejelo drugačen zaključek, ki ga je prepričljivo obrazložilo.

8. Dopis predlagateljici, poslan po elektronski pošti 9. 7. 2019, ki ga je v spis predložil nasprotni udeleženec (priloga B7) in ga predlagateljica v pritožbi prvič izpostavlja kot prikaz ekonomskega nasilja (v tem delu prepozno razširja trditveno podlago), nedvomno ne ustreza zakonskim kriterijem, ki jih za tovrstno nasilje ZPND opredeljuje v šestem odstavku 3. člena. Iz omenjene listine izhaja zgolj, da nasprotni udeleženec predlagateljici predstavlja analizo (tudi z grafom) njenih prihodkov in izdatkov v zadnjih šestih mesecih, ob tem pa omenja denarne zneske, ki jih je izročil kot posojilo. Tudi če je predlagateljica tak dopis zaznala kot neprijeten, iz njega ne izhaja, da bi jo nasprotni udeleženec neupravičeno nadzoroval ali omejeval pri razpolaganju z dohodki ali v upravljanju s premoženjem, s katerim bi samostojno razpolagala, kar bi predstavljalo zakonske elemente ekonomskega nasilja.

9. V zvezi s psihičnim nasiljem predlagateljica v pritožbi izpostavlja predvsem sporazum za razvezo zakonske zveze, in sicer zato, ker naj bi v njem nasprotni udeleženec višino preživnine za bodočega otroka pogojeval z njegovo uspešnostjo v času šolanja, kar naj bi za pritožnico med nosečnostjo predstavljalo dodaten pritisk. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, ki jih je v zvezi s tem sporazumom navedlo v 24. točki obrazložitve sklepa. V postopku izpostavljeni izsek sporazuma je le del celotnega dokumenta (priloga A7), v katerem nasprotni udeleženec predlaga ureditev vseh medsebojnih obveznosti med zakoncema po razpadu zakonske zveze, hkrati pa se zavezuje plačevati 910 EUR mesečne preživnine za otroka do njegovega 18. leta starosti, kot opcijo pa nato podaja tudi možnost dodatnega zvišanja preživnine v primeru uspešnosti otroka, tako v denarju kot v obliki izročitve stanovanja, po drugi strani pa razumnega kritja stroškov, nastalih zaradi morebitnih posebnih potreb otroka. Predlog sporazuma je bil torej usmerjen v celovito ureditev odnosov med strankama in ne v poniževanje predlagateljice, ali kot poseg v njeno osebno dostojanstvo, zaradi katerega bi bila potrebna intervencija države.

10. Izvajanja psihičnega nasilja ne predstavljajo niti elektronska sporočila nasprotnega udeleženca z 9. in 10. 7. 2019, četudi so bila poslana v krajšem časovnem razmaku. Omenjena sporočila niso žaljiva in se nanašajo na ureditev razmerij med strankama po odselitvi predlagateljice 8. 7. 2019. Sicer pa pritožba ta sporočila le pavšalno omenja, pri čemer ne navede, kaj v njih bi lahko za predlagateljico predstavljalo psihično nasilje.

11. Predlagateljica neutemeljeno izpostavlja tudi del pisma nasprotnega udeleženca iz septembra 2019, ki ga izvzema iz konteksta celotnega besedila. V njem nasprotni udeleženec pojasnjuje svoje občutke ob predlagateljičini zanj nepričakovani nosečnosti, hkrati pa izraža skrb in pomisleke, ker za njima še ni bilo obdobje dogovorjene detoksikacije. Četudi so besede nasprotnega udeleženca grobe, zgolj neizražanje veselja ob prejemu novice o zanositvi psihičnega nasilja ne more predstavljati.

12. Sodišče prve stopnje je v okviru dokazne ocene vpogledalo tudi ostala pisanja nasprotnega udeleženca, tako predlagateljici kot njenim prijateljicam in medijem, ter se do njih podrobno opredelilo, pri čemer elementov psihičnega nasilja ni zaznalo. Zgolj pavšalno sklicevanje na navedene zapise, ne da bi predlagateljica ob tem izpostavila, glede katerih je bila ocena sodišča o obstoju in intenziteti nasilja, ki bi terjala poseg države, neustrezna, dvoma v prepričljive zaključke sodišča prve stopnje ne vzbuja. Sodišče je namreč, kljub povsem splošnim trditvam predlagateljice tudi v postopku pred sodiščem prve stopnje, vsa pisanja skrbno analiziralo, upoštevajoč njihov namen, način izražanja in naravo medija, ter ob tem pravilno ocenilo, da ne gre za grožnje ali poseg v osebno dostojanstvo predlagateljice, temveč za osebne izpovedi, posredovane predlagateljici ali skupnim znancem, oziroma odziv nasprotnega udeleženca glede predstavitve njunih odnosov javnosti s strani same predlagateljice.

13. Pritožbeno sodišče pri odločanju o pritožbi izhaja iz časovnega okvira, pogojenega z dnem izdaje sklepa sodišča prve stopnje. Kasnejša pisanja nasprotnega udeleženca v zvezi z vprašanjem očetovstva ta okvir presegajo. Tudi sicer gre za izjave, ki izražajo nezadovoljstvo nasprotnega udeleženca z dejstvom, da ga predlagateljica ni imenovala za očeta ob rojstvu otroka, kar ne predstavlja psihičnega nasilja, pred katerim varstvo nudi ZPND.

14. Ker v pritožbi izpostavljeni pritožbeni razlogi glede na navedeno niso utemeljeni, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo kakšnih po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev, je višje sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi določila 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

15. Sodišče v postopkih po ZPND o stroških odloča po prostem preudarku (osmi odstavek 22.a člena ZPND). Upoštevajoč vse opisane okoliščine primera je po oceni sodišča najbolj prav, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka. Predlagateljica že zato, ker je s pritožbo propadla, nasprotni udeleženec pa zato, ker je tudi sam aktivno (so)prispeval k nastanku konfliktne situacije in njenem neposrečenem reševanju.

-------------------------------
¹ Primerjaj Tomaž Pavčnik, Nekatera vprašanja Zakona o preprečevanju nasilja v družini, Pravosodni bilten 2/2012.

Datum zadnje spremembe:

18.08.2020

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep IV Cp 1189/2022
• VSC Sklep II Cp 58/2022
• VSL Sklep IV Cp 1901/2020