VSL Sklep II Cp 2249/2019

Jedro

V postopku ni sporno, da sta pri popisu sodelovali pritožnica in njena pooblaščenka, zapisnik sta podpisali, pripomb nista imeli in pritožba že iz tega razloga ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje ima v zapuščinskem postopku možnost pozvati nasprotna dediča, če imata dostop do spornih slik, da sporočita avtorstvo in tehniko izvedbe, lahko tudi na način, da predložita povečane fotografije zapisa avtorjev, ki so navedeni na slikah, kar bo mogoče primerjati s fotografijami, ki jih je predložila izvršiteljica, ter da dediči navedeno kot nesporno ugotovijo v zapuščinskem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. V obravnavani zapuščinski zadevi je pritožbeno sodišče s sklepom II Cp 2230/2017 z dne 10. 1. 2018 pritožbi dedinje R. S. ugodilo in odredilo, da se opravi popis zapustnikovega premičnega premoženja, ki se nahaja v stanovanju na naslovu ... (list. št. 476 in nasl.). Iz podatkov sodnega spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje popis opravilo po izvršiteljici I. E. Popis je bil opravljen 11. 4. 2019 od 9.00 do 9.35 ure ob prisotnosti dedičev in njihovih pooblaščencev. Izvršiteljica je zapisnik o popisu predložila v sodni spis skupaj z obračunom stroškov in desetimi fotografijami, pri čemer jih devet prikazuje osem slik oziroma grafik, ena pa tabure v rumeni barvi (list. št. 491 in nasl). Pritožnica je takoj po prejetju zapisnika s fotografijami, to je 9. 5. 2019, sodišču podala predlog, da odredi ponovni popis zapustnikovega premoženja tako, da bo izvršiteljica popis, ki se nanaša na osem slik oziroma grafik, dopolnila z navedbo avtorjev teh umetniških del in tehniko njihove izvedbe (grafika, akvarel, olje). Ker sodišče ponovnega popisa ni odredilo, je 1. 7. 2019 svoj predlog ponovila.

2. Sodišče je z izpodbijanim sklepom predlog o ponovnem popisu zapustnikovega premoženja zavrnilo z obrazložitvijo, da je bila pritožnica kot dedinja na popisu prisotna, zapisnik je podpisala, pripomb nanj ni imela. Sodna izvršiteljica je označila vse, kar je bilo na prvi pogled vidno ter da nadaljnja strokovna opredeljevanja pri popisu predmetov ne sodijo v domeno dela sodnega izvršitelja, temveč v domeno drugega strokovno za to usposobljenega izvedenca, ki bi se lahko opredelil do navedbe avtorjev umetniških slik in tehnike njihove izvedbe.

3. Pritožnica vlaga pritožbo iz vseh zakonsko dopustnih pritožbenih razlogov ter navaja, da iz dosedanjega popisa izvršiteljice ni razvidno, za kakšna umetniška dela gre, kdo je njihov avtor in kakšna je njihova tehnična izvedbe (grafika, akvarel, olje). Dedinja namreč uveljavlja, da teh osem slik oziroma grafik spada v zapuščino in če ji sodediča tega ne bosta priznala, bo morala zoper njiju vložiti tožbo ter konkretizirati tožbeni zahtevek, kar pa brez ugotovljenega avtorstva in tehnike izvedbe posameznega umetniškega dela ne bo mogla. Za popis tudi ni potreben nek poseben izvedenec, kot navaja sodišče prve stopnje, saj zna vsak omikan laik danes prebrati z umetniškega dela, kdo je avtor in za kakšno tehniko gre. Pritožnica in njena pooblaščenka, ki sta podpisali zapisnik, nista mogli vedeti, da izvršiteljica ne bo popisala vsake slike posebej. Šele s prejemom zapisnika sta ugotovili, da se navaja le osem slik oziroma grafik brez izmer, ugotovitve avtorja in tehnike izvedbe. Pritožnica predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za ponovni popis zapustnikovega premoženja, ki se nanaša na osem slik oziroma grafik z dopolnitvijo navedbe avtorjev in tehnike njihove izvedbe, ugodi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz zapisnika popisa s prilogami (list. št. 491 in nasl.) izhaja, da je glede osmih slik navedeno: - 8x slika oziroma grafika, priložene so barvne fotografije formata A 4, in sicer se na slike nanaša devet fotografij, saj je na zadnji fotografiji povečan zapis na eni od slik. V postopku ni sporno, da sta pri popisu sodelovali pritožnica in njena pooblaščenka, zapisnik sta podpisali, pripomb nista imeli in pritožba že iz tega razloga ni utemeljena. Neutemeljena je tudi navedba, da vse do prejema zapisnika pritožnica in njena pooblaščenka nista mogli vedeti, kako bo opis opravljen, saj sta zapisnik, ki se nahaja v sodnem spisu, podpisali in na takšen popis nista imeli pripomb.

6. Ponovni predlog za popis zapustnikovega premoženja je tudi preuranjen. Kot izhaja iz podatkov spisa in iz zapisnika o popisu, med dediči obstaja spor o lastništvu predmetov popisa, saj pritožnica trdi, da je bil lastnik zapustnik, nasprotna dediča pa, da so popisane stvari last družbe A., d. o. o. Navedeni spor bo moral biti razrešen bodisi v zapuščinskem bodisi v pravdnem postopku. Če bo ugotovljeno, da popisano premoženje ne spada v zapuščino po zapustniku, pritožnica ne bo imela nobenega interesa po ponovnem popisu navedenih premičnih stvari. Tudi če se bo ugotovilo, da te stvari spadajo v zapustnikovo premoženje, bo njihova vrednost pomembna pri izračunu vrednosti dednih deležev, do česar pa v zapuščinskem postopku še ni prišlo. Ugovor, da v primeru pravdnega postopka pritožnica zahtevka ne bo mogla konkretizirati, ni utemeljen glede na to, da je izvršiteljica v sodni spis predložila konkretne fotografije osmih slik, kar pomeni, da bodo te fotografije lahko priloge k tožbi in bodo konkretizirale tožbeni zahtevek. Pritožnica bo morala zahtevek konkretizirati le v primeru, če bo ona napotena na pravdo, v nasprotnem primeru bosta to morala narediti nasprotna dediča. Poleg tega ima pritožnica v pravdnem postopku na voljo institut zavarovanja dokazov s postavitvijo izvedenca ustrezne stroke, ki ga lahko predlaga takoj ob pričetku pravdnega postopka ali še pred njim. Na razpolago ima tudi določila o ogledu in edicijski dolžnosti (222. člen ZPP v povezavi z 227. členom ZPP). Torej bosta nasprotna dediča v pravdi lahko pozvana, da predložila sodišču vse potrebne podatke o spornih slikah, če z njimi razpolagata.

7. Če ni nič od tega ne bo uspešno, bo lahko pritožnica podala ponovni predlog za popis premičnih stvari, pri čemer ima sodišče prve stopnje prav, da ni izvršiteljica tista, ki je poklicana, da se v primeru morebitnega spora med dediči o avtorstvu in tehniki izvedbe, izreka o tem, zato bo pritožnica v tem primeru morala predlagati izvedenca ustrezne stroke, ki bo ob ponovnem popisu, če bo do njega prišlo, navedeno ugotovil. Pritožbeno sodišče dodaja, da ima sodišče prve stopnje v zapuščinskem postopku možnost pozvati nasprotna dediča, če imata dostop do spornih slik, da sporočita avtorstvo in tehniko izvedbe, lahko tudi na način, da predložita povečane fotografije zapisa avtorjev, ki so navedeni na slikah, kar bo mogoče primerjati s fotografijami, ki jih je predložila izvršiteljica, ter da dediči navedeno kot nesporno ugotovijo v zapuščinskem postopku. To posebej iz razloga, ker je zaradi obsežnega spora med dediči postopek delitve zapuščine po pokojnem T. V., ki se je pričel v letu 2005, še vedno nedokončan, s tem pa se odmika ne samo pravno, ampak predvsem ekonomsko upravičenje dedičev po pridobiti zapuščine.

8. Ob povedanem je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v povezavi s 163. členom Zakona o dedovanju (ZD) potrdilo.

Datum zadnje spremembe:

18.08.2020

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 441/2010
• VSL Sklep I Cp 888/2019
• VSL Sklep II Cp 1756/2020