<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep II Cp 2026/2019

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2020:II.CP.2026.2019
Evidenčna številka:VSL00031204
Datum odločbe:15.01.2020
Senat, sodnik posameznik:Suzana Ivanič Lovrin (preds.), Barbka Močivnik Škedelj (poroč.), mag. Gordana Ristin
Področje:DEDNO PRAVO
Institut:zapuščinska obravnava - neopravljena zapuščinska obravnava - obstoj zapuščine - nepremično premoženje

Jedro

Ker je dedinja v pritožbi zahtevala opravo zapuščinske obravnave in prerekala ugotovitve sodišča prve stopnje, da aktivnega premoženja po zapustniku ni, ter podala trditve in predložila dokaze o obstoječem premoženju, bi sodišče prve stopnje, glede na to, da njenih trditev druga dedinja z odgovorom na pritožbo ni prerekala, lahko že samo preklicalo izpodbijani sklep in opravilo zapuščinsko obravnavo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II. Pritožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se zapuščinska obravnava ne opravi, ker zapustnik ni zapustil premoženja. Po podatkih spisa je ugotovilo, da je zapustil le negativno stanje na računu, aktivnega premoženja pa ne.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo zakonita dedinja – zapustnikova hči. Predlaga, naj višje sodišče pritožbi ugodi, sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Zahteva tudi plačilo stroškov pritožbenega postopka. Navaja, da je sodišče izdalo izpodbijani sklep, ne da bi jo kot dedinjo prej pozvalo na izjasnitev o obsegu zapustnikovega premoženja. S tem ji je onemogočilo podajanje navedb in predlaganje dokazov o morebitnem dodatnem premoženju zapustnika, kar je bistveno za odločitev o tej zadevi. Ne drži, da ni zapustil aktivnega premoženja. Bil je solastnik nepremičnine parc. št. ... k.o. ... na naslovu R. Gre za skupno premoženje, ki ga je ustvaril s partnerko K. P. v času trajanja njune 20 let trajajoče zunajzakonske skupnosti. Čeprav je navedeno premoženje v zemljiški knjigi vpisano zgolj na ime K. P., sta zunajzakonska partnerja vlagala vanj svoje skupno premoženje, na katerem sta skladno s 74. členom DZ1 deleža zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev enaka. Delež zapustnika na navedeni nepremičnini je 1/2, to predstavlja njegovo aktivno premoženje. Domneva lastninske pravice, da je lastnik nepremičnine, kdor je vpisan v zemljiški knjigi, velja le dokler domneva ni ovržena. Tudi zapuščinsko sodišče je vezano na domnevo, dokler z dediči ne ugotovi, da je ovržena. Pritožnica meni, da je z navedbami in dokazi, ki jih prilaga k pritožbi, domnevo lastninske pravice ovrgla. Ker teh dejstev in dokazov ni mogla navesti prej, ne more biti prekludirana. Sodišče prve stopnje bi moralo zaradi obstoja aktivnega nepremičnega premoženja razpisati zapuščinsko obravnavo in izdati sklep o dedovanju.

3. Pritožba je bila vročena drugi dedinji – izvenzakonski partnerki zapustnika, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Dedovanje se uvede s trenutkom smrti (132. člen ZD).

6. Čeprav sodišče uvede postopek po uradni dolžnosti, zapuščinsko obravnavo po uradni dolžnosti opravi le, če zapuščino predstavljajo tudi nepremičnine. Po prvem odstavku 203. člena ZD lahko odloči, da se zapuščinska obravnava ne opravi, če po podatkih iz smrtovnice pokojnik ni zapustil premoženja. Tako ravna tudi v primeru, če je zapustil le premično premoženje, pa nobeden od tistih, ki so upravičeni dedovati, ne zahteva obravnave (drugi odstavek 203. člena ZD).

7. Sodišče prve stopnje je po poizvedbah, ki jih je opravilo po uradni dolžnosti glede na podatke smrtovnice, sicer imelo podlago za odločitev, da ne opravi zapuščinske obravnave. Ker pa je dedinja v pritožbi zahtevala opravo zapuščinske obravnave in prerekala ugotovitve sodišča prve stopnje, da aktivnega premoženja po zapustniku ni, ter podala trditve in predložila dokaze o obstoječem premoženju, bi sodišče prve stopnje, glede na to, da njenih trditev druga dedinja z odgovorom na pritožbo ni prerekala, lahko že samo preklicalo izpodbijani sklep (prvi odstavek 173. člena ZD) in opravilo zapuščinsko obravnavo. Ker tega ni storilo sodišče prve stopnje in se nakazuje, da je o obsegu zapuščine ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je izpodbijani sklep razveljavilo pritožbeno sodišče in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Ker bo treba ponoviti dokazni postopek, nato pa strankama spet omogočiti pritožbo, pritožbeno sodišče ne more samo opravljati zapuščinske obravnave.

8. Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljnjem postopku opraviti zapuščinsko obravnavo in na njej skupaj z obema dedinjama ugotavljati obseg zapustnikovega premoženja v času smrti. V zapuščinskem postopku mora sodišče obravnavati vsa vprašanja, ki se nanašajo na zapuščino in jih čim bolj popolno ugotoviti. Če bo obseg zapuščine med dedinjama sporen, bo moralo ravnati v skladu z določbami 210. do 212. člena ZD.

9. Pritožnica skladno s prvim odstavkom 174. člena ZD sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

PRAVNI POUK:

1. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

2. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

3. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

-------------------------------
1 Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/2017).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 132, 173, 173/1, 203, 203/1, 203/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
18.08.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM5MTM1