<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep I Cp 2068/2019

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2020:I.CP.2068.2019
Evidenčna številka:VSL00031164
Datum odločbe:29.01.2020
Senat, sodnik posameznik:Barbara Krpač Ulaga (preds.), Alenka Kobal Velkavrh (poroč.), Blanka Javorac Završek
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
Institut:prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica - manj verjetna pravica dediča - spor o dejstvih - pravni interes za ugotovitveno tožbo - oblikovanje tožbenega zahtevka - odplačen pravni posel - neodplačen pravni posel - darilna pogodba - vračunanje darila - prikrajšanje nujnega deleža

Jedro

Stranka na napotitveni sklep zapuščinskega sodišča ni vezana, saj je z napotitvenim sklepom tožniku podeljen zgolj pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe v smislu 181. člena ZPP, kar pomeni, da bo moral tožnik, ne glede na vsebino napotitvenega sklepa, sam poskrbeti za materialnopravno pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zapuščinski postopek prekinilo (I) ter dediča C. K. napotilo, da v roku 30 dni zoper sodediča P. S. in M. S. vloži tožbo na ugotovitev, da (in v kolikšnem delu) predstavlja prodajna pogodba z dne 15. 9. 2008 o prodaji nepremičnin ID 000-269-16, 000-269-77 in 000-269-47 darilo dedinji D. S., ki naj se upošteva pri obračunski vrednosti zapuščine, od katere se izračuna nujni delež, sicer bo sodišče postopek, ne glede na zahtevek, glede katerega je stranko napotilo na pravdo, nadaljevalo (II, III).

2. Zoper II. in III. točko izreka sklepa se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku1 pritožuje dedič C. K. Meni, da je bil napoten na pravdo tako glede ugotovitve, ali in v kolikšnem delu predstavlja prodajna pogodba z dne 15. 9. 2008 darilo dedinji D. S., kot tudi glede ugotovitve, da naj se navedeni dedinji darilo upošteva pri obračunski vrednosti zapuščine, od katere se izračuna nujni delež. Mešanje teh dveh pravnih vprašanj med seboj pa je pravno nedopustno. Vprašanje vrnitve daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža se lahko rešuje bodisi v zapuščinskem postopku, bodisi v pravdnem postopku, odvisno od dejstva, ali med dediči glede tega vprašanja obstaja spor. Če med dediči o tem vprašanju obstaja spor, se na pravdo vedno napoti nujnega dediča, ki mora v pravdi uveljavljati ustrezen tožbeni zahtevek. Le-ta je oblikovalne in dajatvene narave, saj gre samo za relativno neučinkovanje darilne pogodbe, poleg tega je dajatveni zahtevek odvisen od situacije, ali se darilo vrne v zapuščino ali direktno nujnemu dediču ter v kakšni obliki.

Sodišče prve stopnje bi moralo na pravdo napotiti sodediča, saj je njuna pravica manj verjetna. Zakon o dedovanju ne vsebuje nobenega merila za presojo o tem, katera pravica je manj verjetna, zato sodišče ocenjuje pravico dedičev glede na prepričljivost trditev in dokazov. Že zaradi konstantnega spreminjanja stališč sodedičev je jasno, da je njuna pravica manj verjetna. Sodišče se do Sporazuma o zavarovanju denarne terjatve št. SV 147/05 z dne 16. 12. 2005, ki sta jo sodediča vložila v spis, ni opredelilo, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb zapuščinskega postopka, saj ima sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, ker v njem niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih.

Meni, da je upravičen do povrnitve stroškov v zvezi s pritožbenim postopkom.

3. Dediča P. S. in M. S. sta na pritožbo odgovorila in predlagata njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi 210. člena Zakona o dedovanju2, sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo, če so med njimi sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica. V skladu s prvim odstavkom 213. člena ZD sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno.

6. V konkretnem primeru je med dediči sporna narava pogodbe, poimenovana kot prodajna pogodba za nepremičnino – stanovanje na naslovu ..., K., ki je bila dne 15. 9. 2008 sklenjena med zapustnico in pokojno D. S., in ki je bila podlaga za vpis nepremičnine v zemljiško knjigo na pokojno D. S. Pritožnik C. K. je zatrjeval, da ne gre za prodajno, ampak za darilno pogodbo, medtem ko sta sodediča M. S. in P. S. zatrjevala, da pogodba predstavlja priznanje lastninske pravice D. S., ki naj bi nepremičnino dejansko kupila že v letu 2005. Ker je med dediči nastal spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost njihovega dednega deleža, je zapuščinsko sodišče prekinilo zapuščinsko obravnavo in stranke napotilo na pravdo. Pritožnik prekinitvi zapuščinskega postopka ne nasprotuje. Nasprotuje pa oceni sodišča prve stopnje, da je njegova pravica manj verjetna in posledično napotitvi na pravdo, ter sami vsebini napotitvenega sklepa.

7. Pritožba ima sicer prav, da se bo šele takrat, ko bo razčiščeno sporno dejstvo, ali gre za za odplačni ali neodplačni posel, lahko postavilo vprašanje vrnitve daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža, vendar pa je po mnenju pritožbenega sodišča drugi del napotitvenega sklepa le pojasnjevalne narave. Ne glede na navedeno pa stranka na napotitveni sklep zapuščinskega sodišča ni vezana, saj je z napotitvenim sklepom tožniku podeljen zgolj pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe v smislu 181. člena ZPP, kar pomeni, da bo moral tožnik, ne glede na vsebino napotitvenega sklepa, sam poskrbeti za materialnopravno pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka.

8. Sklep o napotitvi na pravdo je odločitev procesne narave, s katero zapuščinsko sodišče dedičem le določi vlogo tožnika oziroma toženca v morebitni pravdi. Izvedba obsežnega dokaznega postopka v zvezi s spornimi vprašanji je naloga sodišča, pred katerim bo tekel pravdni postopek, zato je neutemeljeno sklicevanje pritožnika na očitano kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker se sodišče ni opredelilo do s strani sodedičev vloženega Sporazuma o zavarovanju denarne terjatve SV 147/05 z dne 16. 12. 2005. Navedeni dokaz bo v pravdnem postopku del dokaznega mozaika, ki bo pritožnikovo tezo, da gre za darilno pogodbo, lahko potrdil ali pa ovrgel.

9. V okoliščinah konkretnega primera je po mnenju pritožbenega sodišča odločilno, da vsebina pogodbe z dne 15. 9. 2008, ne glede na to, ali gre za tipično prodajno pogodbo ali pa le za priznanje lastninske pravice, nakazuje, da gre za odplačen pravni posel, zato je trditev pritožnika, ki zatrjuje, da je šlo za darilno pogodbo, manj verjetna.

10. Pritožbeno sodišče se strinja tudi s stališčem sodišča prve stopnje, da ima le pritožnik pravni interes, da se ugotovi obstoj darila, saj v nasprotnem primeru zapuščinsko sodišče nima podlage za vračunanje daril v dedni delež in upoštevanje le-tega pri izračunu prikrajšanja nujnega deleža.

11. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

12. V zapuščinskem postopku na podlagi prvega odstavka 174. člena ZD vsaka stranka trpi stroške, ki jih je imela med postopkom ali zaradi postopka. Ker so tudi stroški glede odločitve o prekinitvi postopka in napotitvi na pravdo del stroškov zapuščinskega postopka, ki so nastali v tem pritožbenem postopku, jih udeleženci pritožbenega postopka krijejo sami. Pritožbeno sodišče pa v tej fazi postopka tudi ni ugotovilo okoliščin, ki bi bile podlaga za odločitev o stroških postopka na podlagi tretjega odstavka 174. člena ZD.

-------------------------------
1 V nadaljevanju ZPP.
2 V nadaljevanju ZD.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 46, 210, 213, 213/1
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 181

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
18.08.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM5MTI1