VSL Sklep IV Cp 1399/2019

Jedro

Glede na celotno dogajanje med udeležencema v zvezi z njunima otrokoma v zadnjem letu pred zaključkom postopka je sodišče prve stopnje prehitro sprostilo stike med D. in očetom (predlagateljem). Z ozirom na predlagateljev dolgoleten sovražen odnos do nasprotne udeleženke, ki D. močno obremenjuje, v povezavi z očetovim ravnanjem v smeri odtujevanja D. od matere, je potrebna večja postopnost pri ureditvi stikov. Tudi v določenem prehodnem obdobju po spremembi prejšnje odločbe o stikih z novo odločbo je treba stike med predlagateljem in D. izvajati ob strokovni pomoči delavcev centra za socialno delo v pomenu šestega odstavka 106. člena ZZZDR, da bodo lahko stiki res v največjo korist D.

Ker je z odločitvijo pritožbenega sodišča sklep o glavni stvari postal pravnomočen in je začasna odredba s tem prenehala veljati, predlagatelj nima več pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o ugovoru zoper začasno odredbo.

Izrek

I. Pritožbama zoper sklep z dne 2. 3. 2019 se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se:

- druga alineja točke I/1 izreka glasi:

„v obliki pisemskih in drugih pošiljk največ dvakrat tedensko na naslov bivanja mladoletnega A. A.,“

- tretja alineja točke I/1 izreka glasi:

„krajša srečanja ob upoštevanju želja in koristi mladoletnega A. A. po predhodnem dogovoru med A. A. in materjo ter ob strokovni pomoči CSD X.“

- na koncu točke I/1 izreka doda nov odstavek, ki se glasi:

„B. A. je dolžan sporočiti C. C. številko A. A.-jevega mobilnega telefona in A. A.-jev elektronski naslov v roku petnajst dni.“

- točka I/2 izreka v celoti glasi:

„da se stiki mladoletnega D. A. z očetom B. A. določijo:

- v obdobju prvih treh mesecev po pravnomočnosti tega sklepa se stiki izvajajo vsako sredo od 15.00 do 17.00 ure v prostorih ali zunaj prostorov CSD X. ob sodelovanju strokovnega delavca tega centra, ki je dolžan nuditi D. A. in očetu potrebno strokovno pomoč pri izvedbi stikov. B. A. je dolžan na te stike pripeljati mladoletnega A. A. C. C. je dolžna poskrbeti za prevoz mladoletnega D. A. na stik in s stika;

- v četrtem mesecu po pravnomočnosti tega sklepa se začnejo stiki izvajati vsak petek po koncu šolskega pouka, ko B. A. pride iskat D. A. v šolo in ga ob 19.00 uri pripelje na dom C. C.;

- v petem mesecu po pravnomočnosti tega sklepa se začnejo stiki izvajati tudi vsako drugo soboto od 8.00 do 19.00 ure, ko B. A. pride iskat D. A. na dom C. C. in ga ob koncu stika pripelje nazaj.

C. C. je dolžna pripraviti mladoletnega D. A. na tako določene stike in mu jih omočiti.“

II. V ostalem se pritožbi zavrneta ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje z dne 2. 3. 2019.

III. Pritožba predlagatelja zoper II. točko sklepa z dne 7. 6. 2019 se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 2. 3. 2019 spremenilo odločbo o stikih, ki so bili določeni z njegovo sodbo IV P 257/2013 z dne 5. 9. 2014 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1355/2015 z dne 20. 5. 2015, in sicer tako, kot je razvidno iz I. točke izreka sklepa. Kar sta predlagatelj in nasprotna udeleženka predlagala več ali drugače, je prvo sodišče zavrnilo (III. točka izreka). Poleg tega je sodišče prve stopnje izdalo še sklep o začasni odredbi, s katero je uredilo stike med A. in nasprotno udeleženko ter med D. in predlagateljem do pravnomočne odločitve v zadevi, kot je to razvidno iz II. točke izreka.

2. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 7. 6. 2019 zavrnilo ugovora predlagatelja in nasprotne udeleženke zoper II. točko izreka sklepa z dne 2. 3. 2019.

3. Zoper sklep z dne 2. 3. 2019 se pritožujeta oba udeleženca. Predlagatelj izpodbija odločitev v I. in III. točki sklepa, pri čemer uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da določi širše stike med D. in predlagateljem, kot je to podrobneje navedel v pritožbi. Navaja, da s strani sodišča določeni stiki ne odražajo želje D., da bi več časa preživel na domu predlagatelja v družbi brata A. Izvedenec je navedel, da je v največjo korist D. to, da se vzpostavijo redni in dovolj pogosti stiki med D. in predlagateljem, saj bo na ta način D. povezan tudi z bratom. Izvedenec je opozoril nasprotno udeleženko na stisko D., kar pa nasprotne udeleženke prav nič ne zanima. Nasprotna udeleženka načrtno preprečuje stike predlagatelju z D. Predlagatelj opozarja na navedbo izvedenke dr. E. E., da se oba otroka počutita s strani predlagatelja ljubljena in sprejeta. Otroka s strani nasprotne udeleženke sprejemata negativna sporočila o predlagatelju, kar povečuje njuno zmedo in zbeganost. Sodišče bi moralo primarno upoštevati željo obeh otrok pri svoji odločitvi.

4. Nasprotna udeleženka vlaga pritožbo zoper I. in III. točko izreka sklepa z dne 2. 3. 2019, pri čemer uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP. Navaja, da je odločitev sodišča glede stikov z A. zgolj mrtva črka na papirju. Predlagatelj ji stike z A. preprečuje. Otroka je popolnoma odtujil od matere, kar izhaja tudi iz izvedenskega mnenja izvedenke E. E. Stopnja kontrole nad A., ki se izvaja s strani predlagatelja, je razvidna tudi iz okoliščine, da je oče A.-ju na pogovoru pri izvedencu ukazal, da snema vsebino celotnega srečanja in pogovorov. Predlagatelj ima na A. velik vpliv in nad njim izvaja popolno kontrolo. Sodišče bi moralo o stikih A. z materjo odločiti še na način, da bi se vsaj vsakih štirinajst dni tako oba otroka kot tudi starša srečali na centru za socialno delo. Glede stikov D. z očetom je sodišče navedlo pričakovanja, da bo D. zmogel stike brez nadzora z očetom sam, ker je on tisti, ki očeta odvrača od vsebine pogovorov v zvezi z njegovim počutjem pri mami. Iz sklepa ni razvidno, na podlagi česa je sodišče napravilo takšen zaključek. Iz mnenja izvedenca F. F. jasno izhaja, da bi bilo primerno izvajati stike D. z očetom v naravnem okolju od začetka pod nadzornim spremstvom. Jasna je očetova namera, da doseže predodelitev D. in je zelo verjetno, da bo ta cilj zasledoval z dosedanjimi sredstvi, to je črnjenjem matere pred otrokom. Potrebno je postaviti meje dopustnega ravnanja, ne pa prevaliti bremena nepravilnega ravnanja staršev na otroke, v smislu, da bo D. znal sam voditi stike z očetom. Takoj po začetku izvrševanja stikov v petek popoldne so se začele pojavljati težave, saj se je spremenilo obnašanje D. do matere. Stiki med predlagateljem in D. so preobširni glede na izkazano obnašanje predlagatelja. Nujno potrebno bi bilo, da se stiki vsaj v začetnem obdobju spremljajo s strani tretje osebe, kot je predlagal izvedenec.

5. Nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo predlagatelja predlaga njeno zavrnitev. Predlagatelj ni odgovoril na pritožbo nasprotne udeleženke.

6. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 7. 6. 2019 zavrnilo ugovora udeležencev zoper II. točko sklepa z dne 2. 3. 2019 (o začasni odredbi).

7. Zoper navedeni sklep je pritožbo vložil predlagatelj, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi oziroma spremeni tako, da določi stike po predlogu predlagatelja. Glede na naravo svoje odločitve pritožbeno sodišče ne povzema podrobneje pritožbenih navedb.

8. Nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo smiselno predlaga njeno zavrnitev.

9. Pritožbi zoper sklep z dne 2. 3. 2019 sta delno utemeljeni. Pritožba zoper sklep z dne 7. 6. 2019 ni dovoljena.

Glede stikov med A. in nasprotno udeleženko

10. Med udeležencema vlaga dolgoletna izredno konfliktna situacija, ki skrajno negativno deluje na njuna otroka. Z leti se ta položaj še zaostruje. Pri A. je bilo že pred časom opaženo, da postaja odklonilen do matere, oče pa je ta proces pri starejšem sinu še vzpodbujal. Že izvedenka dr. E. E. je v izvedenskem mnenju z dne 28. 12. 2015 (podanem v kazensko-preiskovalni zadevi) ugotavljala, da predstavlja izpostavljenost otrok očetovemu odkritemu in zgovornemu sovražnemu odnosu do matere njuno psihično zlorabo, da je očetovo ravnanje škodljivo tako za aktualno počutje otrok in izgubljanje notranjega duševnega ravnovesja, kot tudi dolgoročno za njun osebnostni razvoj ter da bi oče moral svoje osebne frustracije že predelati do te mere, da se to ne bi odražalo v njegovem škodljivem delovanju na oba otroka. Poleg tega je izvedenka še ugotovila, da otroka tudi z materine strani prejemata negativna sporočila, in sicer o njunem očetu.

11. Glede na časovno odmaknjenost izvedenkinega mnenja in razvoj dogodkov v naslednjih letih je sodišče prve stopnje za strokovno podlago svojega odločanja pravilno upoštevalo kot odločilno zadnje izvedensko mnenje v tej zadevi, in sicer mnenje izvedenca mag. F. F. (z njegovo izpovedbo), v povezavi s poročili CSD X. o poteku stikov po začasnih odredbah v zadnjem letu pred zaključkom postopka. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da mnenje Komisije z dne 5. 9. 2017 ni moglo imeti takšne teže kot mnenje izvedenca F. F., ki je za razliko od članov komisije opravil tudi pogovore z otrokoma in staršema, razen tega pa je bilo njegovo mnenje izdelano dobro leto dni pozneje kot mnenje- komisije in zato celoviteje zajema relevantne okoliščine te zadeve, sploh pa dogajanje v zadnjem letu, ki je že po naravi stvari bistvenega pomena za odločanje o vprašanju spremembe odločitve o stikih.

12. Žalostno dejstvo je, da A. kaže izrazito negativna čustva do matere, odklanja kakršnekoli stike z njo in jo doživlja skrajno negativno ter je od nje odtujen (izvedenec F. F.). Oče je dosegel, da se je A. močno navezal nanj, da je z njim stopil v zavezništvo v trenjih z materjo in da je povsem podrejen očetu ter pod njegovim vplivom (kar kaže tudi dejstvo, da je A. prikrito snemal pogovor pri izvedencu). A.-jev odklonilen odnos do matere je postal trajen, glavna ovira za izboljšanje odnosa med A. in mamo pa je nerazrešen konflikt med staršema. A. je v razvojnem obdobju mladostništva, ko se vse bolj osamosvaja ter izraža in uveljavlja svojo voljo. Izvedenec nadalje ugotavlja, da je treba upoštevati A.-jeva stališča in odločitve glede odnosov s staršema, da v sedanji situaciji ni videti prave možnosti za najugodnejšo razrešitev A.-jevega odnosa do mame ter da A. ni možno in tudi ni smiselno prisiljevati v stike z mamo, ker bi to lahko delovalo v nasprotni smeri in povečevalo njegov odpor do matere, pri čemer ni mogoče predvideti, kdaj in kako bo A. sam poiskal mamo ter želel biti z njo. Zato po mnenju pritožbenega sodišča v tem trenutku ni smotrno določati stikov tudi na ta način, da bi se A. in nasprotna udeleženka srečevala na centru za socialno delo.

13. Izvedenec je glede na opisano situacijo predlagal, da bi bila v tem trenutku smiselna odločitev, da stiki med A. in mamo potekajo na željo A., po predhodnem dogovoru z mamo, del stikov pa naj poteka preko pisem, telefona in drugih elektronskih medijev. Sodišče prve stopnje je temu sledilo, s čimer v osnovi soglaša tudi pritožbeno sodišče. Odločitev sodišča prve stopnje je v tem delu spremenilo toliko, da mama pošilja pisemske in druge pošiljke (pisma so zaprte pošiljke, odprte pošiljke pa so npr. razglednice ali dopisnice) A.-ju neposredno na njegov naslov, glede osebnih srečanj med A. in materjo pa je odločilo, da se o teh stikih (če bo do njih prišlo na željo A.) dogovorita onadva sama, pri čemer jima je CSD X. dolžan nuditi potrebno strokovno podporo. A. glede na svojo starost (sedaj je dopolnil 14 let) prihaja v obdobje intenzivnejšega odraščanja in osamosvajanja, ko je možno pričakovati, da se bo postopoma osvobajal prevelike navezanosti na očeta in izpod njegovega vpliva, kar bi sčasoma lahko pozitivno vplivalo tudi na A.-jev odnos z mamo. Poleg tega je pritožbeno sodišče še odločilo, da je predlagatelj dolžan posredovati nasprotni udeleženki številko A.-jevega mobilnega telefona in A.-jev elektronski naslov, da bo s tem omogočeno izvajanje stikov med A. in materjo preko komunikacijskih sredstev. Predlagatelj bi pri tem v dobro A.-jevega razvoja (njegove kratkoročne in dolgoročne koristi) moral spremeniti svoje ravnanje do nasprotne udeleženke ter A. spodbujati k navezovanju stikov z materjo. Njegovo ravnanje v tem pogledu bo lahko pomembno vplivalo tudi na odločanje o nadaljnji obliki stikov med njim in D. v prihodnosti.

Glede stikov med D. in predlagateljem

14. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je D. za razliko od A. močno razdvojen, saj želi biti tako pri mami kot pri očetu. Konfliktno razmerje med staršema D.-jevo razdvojenost še stopnjuje. Pri očetu je bila zaznana težnja (ki je očitno še vedno prisotna), da tudi D. pridobi na svojo stran in ga odtuji od matere. Še v prvi polovici leta 2018 je bilo še vedno opaženo očetovo neprimerno ravnanje (v odnosu do matere) tudi med izvajanjem stikov z D. pod nadzorom centra za socialno delo, s čimer je predlagatelj še dodatno obremenjeval otroka. V takšni situaciji so tudi delavke CSD X. ugotavljale, da so stiki pod nadzorom še vedno nujno potrebni oziroma, da bi bilo prezgodaj, če bi se nadzor nad izvajanjem stikov prekinil. Izvedenec F. F. je v svojem mnenju med drugim izpostavil, da je pri nasprotni udeleženki prisoten upravičen strah, da bi nenadzorovani stiki med predlagateljem in D. predstavljali tveganje za to, da bi oče (še naprej) odtujeval D. od matere; to še toliko bolj, ker je izvedenec ugotovil, da je tudi želja A. (v posledici predlagateljevega vpliva), da bi D. prav tako postal odklonilen do matere.

15. Glede na to, da je D. navezan (tudi) na očeta in na brata, je izvedenec menil, da je z vidika največje koristi D. smotrno (ob predpostavki, da predlagatelj ne bo obremenjeval D. s svojim sovražnim odnosom do nasprotne udeleženke), da se čim hitreje vzpostavijo redni stiki med D. in očetom, čemur je sodišče prve stopnje pri ureditvi teh stikov tudi sledilo. Pritožbeno sodišče glede na celotno dogajanje med udeležencema v zvezi z njunima otrokoma v zadnjem letu pred zaključkom postopka meni, da je sodišče prve stopnje prehitro sprostilo stike med D. in očetom. Z ozirom na predlagateljev dolgoleten sovražen odnos do nasprotne udeleženke, ki D. močno obremenjuje, v povezavi z očetovim ravnanjem (verbalnim in neverbalnim komuniciranjem) v smeri odtujevanja D. od matere, je potrebna večja postopnost pri ureditvi stikov. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je potrebno tudi v določenem prehodnem obdobju po spremembi prejšnje odločbe o stikih z novo odločbo stike med predlagateljem in D. izvajati ob strokovni pomoči delavcev centra za socialno delo v pomenu šestega odstavka 106. člena ZZZDR (gre za stike ob strokovni podpori centra za socialno delo, ne pa za stike pod nadzorom), da bodo lahko stiki med D. in predlagateljem res v otrokovo največjo korist. Zato je v tem delu delno ugodilo pritožbi nasprotne udeleženke in spremenilo izpodbijani sklep tako, da se stiki med D. in predlagateljem v prvih treh mesecih po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa izvajajo vsako sredo v trajanju dveh ur ob strokovni pomoči centra za socialno delo, kot je to razvidno iz izreka sklepa. Predlagatelj je dolžan na stike pripeljati tudi A., da bo odnos med otrokoma čimmanj prizadet, nasprotna udeleženka pa je dolžna poskrbeti za prevoz D. na stik in s stika.

16. Po izteku tega prehodnega obdobja je po oceni pritožbenega sodišča šele primerno, da se stiki med predlagateljem in D. sprostijo ter se v četrtem mesecu po pravnomočnosti sklepa začnejo izvajati ob petkih (po končanem pouku in do 19.00 ure), od petega meseca po pravnomočnosti sklepa pa se stiki izvajajo tudi vsako drugo soboto (od 8.00 ure do 19.00 ure), kot je to določilo tudi sodišče prve stopnje. Za nadaljnje obdobje še ni mogoče urediti stikov (tudi ne v času praznikov in počitnic, za kar se zavzema predlagatelj), saj bo njihova razširitev (ali pa morebitna utesnitev) odvisna od tega, kako se bodo stiki med predlagateljem in D. razvijali, kot je to razložil tudi izvedenec. V primeru, da bo predlagatelj med „nenadzorovanimi“ stiki znova poskušal z odtujevanjem D. od nasprotne udeleženke, bo to lahko predstavljalo podlago za novo spremembo odločbe o stikih. Pritožbeno sodišče je ob tem izpustilo odločitev iz tretje alineje točke I/2 izpodbijanega sklepa kot nepotrebno, saj se udeleženca lahko kadarkoli drugače dogovorita o načinu izvajanja stikov in za to ne potrebujeta sklepa sodišča.

Sklepno

17. Pritožbeno sodišče je glede na povedano delno ugodilo pritožbama ter izpodbijani sklep spremenilo, kot je razvidno iz izreka, v ostalem pa je pritožbi zavrnilo kot neutemeljeni ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. in 3. točka 365. člena ZPP).

18. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izdalo tudi začasno odredbo (II. točka izreka), z veljavnostjo do pravnomočne odločitve o zadevi. Predlagateljev ugovor je zavrnilo s sklepom z dne 7. 6. 2019, zoper katerega je predlagatelj vložil pritožbo. Ker je z odločitvijo pritožbenega sodišča sklep o glavni stvari postal pravnomočen in je začasna odredba s tem prenehala veljati, predlagatelj nima več pravnega interesa za pritožbo zoper sklep z dne 7. 6. 2019. Pritožbeno sodišče je zato zavrglo to pritožbo kot nedovoljeno (četrti odstavek 343. člena ZPP).

19. Udeleženca nista priglasila stroškov pritožbenega postopka.

Datum zadnje spremembe:

17.08.2020

Podobni dokumenti:

• VSL sklep IV Cp 2096/2009
• VSL Sklep IV Cp 481/2021
• VSM Sklep III Cp 69/2021