VSL Sklep II Cp 2024/2019

Jedro

Na podlagi pravnomočnih sklepov je v zemljiški knjigi vpisana solastnina, zato je v tem trenutku manj verjetno, da je del sporne nepremičnine v izključni lasti nasprotnega udeleženca.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo nepravdni postopek in nasprotnega udeleženca J. P. napotilo na pravdo zoper predlagateljico L. G., naj v 30 dneh vloži tožbo na ugotovitev, da del nepremičnine z ID znakom parcela 0000 904/9 – stavba št. 1111, na naslovu ..., ni predmet razdružitve solastnine med udeležencema postopka, ker je izključni lastnik stavbe nasprotni udeleženec.

2. Odločitev sodišča s pritožbo izpodbija nasprotni udeleženec zaradi zmotne uporabe določil materialnega prava. Sklicuje se na listino z dne 4. 7. 2005, naslovljeno "dedni dogovor", ki so jo podpisali takratni solastniki nepremičnine, in dokazuje, da je na izviren način pridobil lastninsko pravico na prizidku, na severni strani stanovanjske hiše, in na nadstrešku, na jugozahodnem delu parcele, kar predstavlja 1/3 celotne nepremičnine parcele št. 904/9, k. o. X. Dedni dogovor je pravni posel, s katerim so solastniki veljavno določili, kaj v naravi predstavljajo solastninski deleži vsakega od njih, zato je brez podlage napotitveni sklep sodišča prve stopnje, naj vloži tožbo, da je izključni lastnik stavbe, saj mu je bilo to z dednim dogovorom, sklenjenim 4. 7. 2005, že priznano.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz sklepa o dedovanju po pokojni A. P. z dne 4. 2. 2008, ki je istega dne postal tudi pravnomočen, sledi, da sta stranki postopka po svoji materi podedovali med drugim nepremičnino vložna številka 2720, k. o. X, na kateri je bil do celote kot lastnik vknjižen njun oče, tako da je na podlagi dednega dogovora njun oče ostal lastnik do 4/9, hčerka L. G. je dedovala 1/9, sin J. P. pa 4/9. Na podlagi sklepa o dedovanju po pokojnem očetu K. P. z dne 6. 6. 2013, ki je postal pravnomočen 5. 8. 2013, sta stranki postopka podedovali vsaka 1/2 očetovega deleža – 4/9 parcele številka 904/9, k. o. 0000 X. Na podlagi obeh sklepov o dedovanju je tako predlagateljica vknjižena na 1/3 parcele 904/9, k. o. 0000 X, nasprotni udeleženec pa do 2/3.

5. Nasprotni udeleženec je imel možnost, da v zapuščinskem postopku izpodbija sklep o dedovanju, če je bil mnenja, da je bil dedni sporazum v sklepu netočno povzet, a tega ni storil. Na podlagi pravnomočnih sklepov je v zemljiški knjigi vpisana solastnina. Zato je v tem trenutku manj verjetno, da je del nepremičnine ID znak: parcela 0000 904/9 – stavba, številka 1111, z naslovom ..., stoječa na citirani nepremičnini, v izključni lasti nasprotnega udeleženca (11. člen SPZ).

6. V tem trenutku je odprto tudi vprašanje, ali je del nepremičnine, na kateri naj bi nasprotni udeleženec pridobil lastninsko pravico na originaren način, lahko predmet lastninske pravice, glede na to, da predlagateljica vztraja, da nepremičnina ni deljiva. Če namreč del nepremičnine ne more imeti statusa samostojne stvari, je lahko le predmet delne posesti, ker načelo specialnosti v stvarnem pravu (7. člen SPZ) ne velja za posestne položaje. Pritožba se tako pokaže kot neutemeljena, zato jo je potrebno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

17.08.2020

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Cp 731/2023
• VSL sklep I Cp 1686/2014
• VSL sklep II Cp 90/2014