VSL Sklep Cst 196/2020

Jedro

Pritožbeno sodišče ne soglaša s stališčem prvostopenjskega sodišča o dopustnosti pritožbe zoper sklep o prodaji le upnikom stečajnega dolžnika, ne pa tudi dolžniku, s sklicevanjem na prvi odstavek 344. člena ZFPPIPP. Ustavno sodišče RS se je namreč že v odločbi Up-949/12 z dne 10. 10. 2013 opredelilo do smiselne uporabe prvega odstavka 344. člena ZFPPIPP, ki velja za stečajni postopek nad pravno osebo. Neprimernost smiselneuporabe navedene določbe tudi v postopku osebnega stečaja je temeljilo na ugotovitvi, da ZFPPIPP praviloma dovoljuje pravico do pritožbe, da je dolžnik stranka postopka osebnega stečaja in da je njegov položaj na splošno (ne le glede pravice do pritožbe) podoben položaju osebno odgovornega družbenika, ne pa stečajnemu dolžniku v stečajnem postopku nad pravno osebo, saj ta ni stranka tega postopka. Zapoved smiselne uporabe kot urejevano načelo in pomembno pravnotehnično sredstvo urejanja družbenih razmerij pa predpostavlja, da sta si urejeni in neurejeni položaj v bistvenem podobna. Če pa si primerjana položaja nista v bistvenem podobna, pravnega pravila, ki ureja določen položaj, ni mogoče uporabiti za drug (neurejen) položaj, saj takšna uporaba pravila ne bi bila smiselna. Uporaba pravila prvega odstavka 344. člena ZFPPIPP, ki izključuje pritožbo stečajnega dolžnika zoper sklep o prodaji tudi v postopku osebnega stečaja, je zato po stališču Ustavnega sodišča kršitev pritožničine pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrglo pritožbo dolžnice z dne 17. 2. 2020.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila dolžnica z navedbo, da tega dne ni spisala nobene pritožbe in se zoper sklep o prodaji nikoli ni pritožila, saj sama želi, da se njena stanovanjska hiša čimprej proda.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V spisu se nahaja vloga dolžnice z dne 11. 2. 2020, ki jo je prvostopenjsko sodišče prejelo dne 17. 2. 2020 (p.d. 184). V navedeni vlogi, naslovljeni kot „Zadeva: Sodno varstvo, prodaja nepremičnine, cena“ dolžnica sodišče naproša, da popravi ceno na javni dražbi, saj se za ceno 110.000,00 EUR hiša ne bo prodala. Prosi zato za sodno varstvo za dodelitev cene. Ker je ceno za nepremičnino, ki je predmet prodaje po sklepu St 000/2017 z dne 17. 1. 2020 (p.d. 177) določilo sodišče s tem sklepom, je prvostopenjsko sodišče pravilno štelo, da se dolžnica pritožuje zoper ta sklep. Zoper razpis javne dražbe z dne 10. 2. 2020 (p.d. 181), ki je le izvedbeno dejanje sklepa o prodaji, namreč ni pravnega sredstva.

5. Iz razlogov izpodbijanega sklepa pa izhaja, da je pritožbo dolžnice (ki jo je prejelo 17. 2. 2020) prvostopenjsko sodišče zavrglo iz dveh razlogov: 1. ker njena pritožba zoper sklep o prodaji ni dopustna, saj se zoper sklep o prodaji lahko po prvem odstavku 344. člena ZFPPIPP pritožijo samo upniki in 2. ker je dolžnica pritožbo vložila po preteku 15-dnevnega pritožbenega roka, saj je sklep o prodaji postal pravnomočen dne 4. 2. 2020.

6. Pritožbeno sodišče ne soglaša s stališčem prvostopenjskega sodišča o dopustnosti pritožbe zoper sklep o prodaji le upnikom stečajnega dolžnika, ne pa tudi dolžniku, s sklicevanjem na prvi odstavek 344. člena ZFPPIPP. Ustavno sodišče RS se je namreč že v odločbi Up-949/12 z dne 10. 10. 2013 opredelilo do smiselne uporabe prvega odstavka 344. člena ZFPPIPP, ki velja za stečajni postopek nad pravno osebo. Neprimernost smiselne uporabe navedene določbe tudi v postopku osebnega stečaja je temeljilo na ugotovitvi, da ZFPPIPP praviloma dovoljuje pravico do pritožbe, da je dolžnik stranka postopka osebnega stečaja in da je njegov položaj na splošno (ne le glede pravice do pritožbe) podoben položaju osebno odgovornega družbenika, ne pa stečajnemu dolžniku v stečajnem postopku nad pravno osebo, saj ta ni stranka tega postopka. Zapoved smiselne uporabe kot urejevalno načelo in pomembno pravnotehnično sredstvo urejanja družbenih razmerij pa predpostavlja, da sta si urejeni in neurejeni položaj v bistvenem podobna. Če pa si primerjana položaja nista v bistvenem podobna, pravnega pravila, ki ureja določen položaj, ni mogoče uporabiti za drug (neurejen) položaj, saj takšna uporaba pravila ne bi bila smiselna. Uporaba pravila prvega odstavka 344. člena ZFPPIPP, ki izključuje pritožbo stečajnega dolžnika zoper sklep o prodaji tudi v postopku osebnega stečaja, je zato po stališču Ustavnega sodišča kršitev pritožničine pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.

7. Pritožnica pa ne izpodbija ugotovitve prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu, da je sklep o prodaji z dne 17. 1. 2020 postal pravnomočen 4. 2. 2020. Sama celo izrecno navaja, da se zoper ta sklep ni pritožila. Ker pa je prvostopenjsko sodišče njeno vlogo z dne 11. 2. 2020 (p.d. 181) glede na njeno zgoraj v točki 4 obrazložitve povzeto vsebino pravilno prepoznalo kot pritožbo zoper sklep o prodaji, je v nadaljevanju pravilno ugotovilo, da je bila vložena prepozno, po nastopu pravnomočnosti izpodbijanega sklepa oziroma po izteku pritožbenega roka. Za izpodbijano odločitev je prvostopenjsko sodišče imelo podlago v prvem odstavku 128. člena ZFPPIPP.

8. Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

12.08.2020

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 58/2022
• VSL sklep Cst 206/2014
• VSL Sklep Cst 32/2022