VSL Sklep I Cp 1782/2019

Jedro

Pritožbena teza, da je bil sporen le ½ zapustnikov delež nepremičnine s parc. št. 918/3, k. o. ... (hiša na naslovu ...), medtem ko polovica hiše nesporno predstavlja pritožničin delež, je zmotna. Iz sodne poravnave v zadevi II P 834/2015 z dne 5. 10. 2016 namreč ne izhaja, da se nanaša le na zapustnikov ½ delež in ne na celotno nepremičnino. Pritožnica je tožbo iz naslova njenega (so)prispevka k skupnemu premoženju, pridobljenem v zakonski zvezi z zapustnikom, umaknila, pri tem pa iz sodne poravnave nikakor ne izhaja, da se je poravnava nanašala le na zapustnikov delež in da z njene strani zatrjevan polovični delež ni sporen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v točki I izpodbijanega sklepa ugotovilo premoženje, ki sodi v zapuščino po pokojnem F. J., v II. točki pa je določilo zakonite dediče iz prvega dednega reda, ki dedujejo vsak z dednim deležem do 1/5 zapuščine. Ker so dediči J. K., M. J. in P. J. svoje dedne deleže odstopili A. J., je slednja dedovala 4/5 zapuščine, M. P. pa 1/5 zapuščine (III. točka izreka).

2. Zoper odločitev se pritožuje dedinja A. J., ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Meni, da je izpodbijani sklep o dedovanju nepravilen in nezakonit, ker v njem ni pravilno ugotovljen obseg zapuščine ter niso pravilno določeni dedni deleži. Pritožnica je iz zapuščine uveljavljala izločitev polovice hiše na naslovu ... Nepremičnino sta zgradila skupaj s pokojnim možem, zato gre za skupno premoženje zakoncev. Tekom postopka je bil res sporen obseg zapuščine, vendar le delež do celotne preostale polovice hiše. Tudi sodna poravnava v zadevi II P 834/2015 z dne 5. 10. 2016 se nanaša na zapustnikovo polovico nepremičnine in ne na celotno hišo. Sodišče prve stopnje pa navedenega dejstva ni upoštevalo in je na podlagi zakonitega dedovanja določilo deleže na celotni nepremičnini s parc. št. 918/3, k. o. ... Zato je izpodbijani sklep o dedovanju nepravilen in nezakonit, ker se iz zapuščine ni izločil pritožničin delež, t.j. 1/2 hiše na naslovu ...

Pritožnica predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep o dedovanju razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Na pritožbo nobeden od dedičev ni podal odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v točki 5 obrazložitve izpodbijanega sklepa jasno zapisalo, da je bil tekom postopka med dediči sporen tudi obseg zapuščine. Zato je bila M. P. napotena na pravdo zaradi izločitvenega zahtevka po 32. členu Zakona o dedovanju (ZD) glede celotne nepremičnine s parc. št. 918/3, k. o. ..., tožnica pa zaradi izločitvenega zahtevka prej navedene nepremičnine iz naslova njenega prispevka k skupnemu premoženju, pridobljenem v zakonski zvezi z zapustnikom in vknjiženim le nanj. V pravdi, ki jo je začela pritožnica kot tožnica glede svojega izločitvenega zahtevka, ki se je vodila pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani v zadevi P 834/2015-II, je bila 5. 10. 2016 sklenjena sodna poravnava. Pritožnica je tožbo na ugotovitev deležev, izpraznitev in plačilo uporabnine umaknila ob soglasju dedinje M. P., ki se je prav tako zavezala umakniti svojo tožbo(e) pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani.

6. Pritožbena teza, da je bil sporen le ½ zapustnikov delež nepremičnine s parc. št. 918/3, k. o. ... (hiša na naslovu ...), medtem ko polovica hiše nesporno predstavlja pritožničin delež, je zmotna. Iz sodne poravnave v zadevi II P 834/2015 z dne 5. 10. 2016 namreč ne izhaja, da se nanaša le na zapustnikov ½ delež in ne na celotno nepremičnino. Pritožnica je tožbo iz naslova njenega (so)prispevka k skupnemu premoženju, pridobljenem v zakonski zvezi z zapustnikom, umaknila, pri tem pa iz sodne poravnave nikakor ne izhaja, da se je poravnava nanašala le na zapustnikov delež in da z njene strani zatrjevan polovični delež ni sporen.

7. Dedinja M. P. je pritožničinim zatrjevanjem o višini deleža na skupnem premoženju v celoti oporekala, prav zato je pritožnica tudi vložila ustrezno tožbo, ki pa jo je kasneje umaknila (sodna poravnava). Zato je pravilna odločitev prvega sodišča, ki je ugotovilo, da v zapuščino po pokojnem F. J. sodi celotna nepremičnina s parc. št. 918/3, k. o. ..., ne pa le polovica te nepremičnine, za kar se zavzema pritožnica. Posledično pa so pravilno določeni tudi dedni deleži.

8. Ker pritožba ni utemeljena, podani pa tudi niso razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

Datum zadnje spremembe:

11.08.2020

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 1141/2013
• VSC Sklep I Cp 277/2020
• VSL Sklep II Cp 527/2022