VSL Sklep I Cp 1806/2019

Jedro

Fizična delitev stanovanjske hiše je mogoča le z vzpostavitvijo etažne lastnine. Glede na mnenje izvedenca bi bilo objekt mogoče razdeliti na dve samostojni funkcionalni enoti šele z dodatnimi gradbenimi, obrtniškimi in instalacijskimi deli. Ker predlagateljica s slednjimi ne soglaša, nepremičnina ni (pravno) deljiva.

V primeru, ko fizična delitev ni mogoča, pride na vrsto civilna delitev, s prodajo stvari in razdelitvijo kupnine. Lahko pa sodišče namesto tega odloči, da stvar v celoti pripade tistemu solastniku, ki za to izkaže upravičeni interes, ob izplačilu drugih solastnikov.

V obravnavanem primeru se za prevzem celotne stvari potegujeta oba solastnika. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da ima prednost predlagateljica. Njen solastni delež je sedemkrat večji od pritožnikovega. Tako veliko razliko v velikosti solastnih deležev bi bilo pri presoji upravičenega interesa mogoče uravnotežiti z dejstvom, da je manjšinski solastnik do delitve sam uporabljal in vdrževal solastno stvar, nadalje z njegovimi upoštevanja vrednimi potrebami, da nima rešenega stanovanjskega vprašanja in podobno. Nasprotni udeleženec obstoja takšnih okoliščin na svoji strani ni izkazal.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo: (I.) da sta predlagateljica do 7/8, nasprotni udeleženec pa do 1/8 solastnika nepremičnine k. o. ..., parcela 198/1; (II.) da se navedena nepremičnina razdeli tako, da jo v celoti prevzame v last in posest predlagateljica; (III.) da je predlagateljica dolžna nasprotnemu udeležencu za njegov solastni delež plačati 8.070,13 EUR, najkasneje v treh mesecih od pravnomočnosti sklepa, skupaj z obrestmi; (IV.) da ima nasprotni udeleženec do celotnega poplačila navedene terjatve zakonito zastavno pravico na doslej solastni nepremičnini; (V.) da znašajo skupni stroški postopka 2.407,04 EUR in da mora nasprotni udeleženec plačati predlagateljici 300,88 EUR skupnih stroškov z obrestmi; (VI.) da predlagateljica in nasprotni udeleženec nosita vsak svoje stroške postopka; (VII.) da se zavrne predlog nasprotnega udeleženca za izločitev izvedenca A. A.

2. Nasprotni udeleženec v pritožbi uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Poudarja, da z delitvijo nepremičnine ne bi prišlo do znatnega zmanjšanja vrednosti stvari, kar omogoča njeno fizično delitev. Izvedenec je svojo oceno o visokih stroških delitve nepremičnine podal šele na naroku, medtem ko v njegovem pisnem mnenju ni bila zajeta. Nasprotni udeleženec se zato do te ocene ni mogel obrazloženo opredeliti. Ker mu sodišče ni omogočilo dodatnega roka za pripombe k mnenju, je dejansko izvotlilo njegovo pravico do sodelovanja v postopku. Tudi sicer je sodišče pri svoji odločitvi nekritično sledilo izvedencu, ki je z uporabo koeficientov dejansko neto površino stavbe zmanjšal kar za 1/3. Najprej je navajal, da so površine prikazane v skladu s standardi SIST ISO, naknadno pa je priznal, da gre za njegovo subjektivno oceno. Da je korekcija pripadajoče kvadrature s strani izvedenca zgrešena, dokazuje tudi odločba FURS o odmeri nadomestila za stavbno zemljišče, kjer znaša delež nasprotnega udeleženca 12,5 %, medtem ko naj bi po izvedenskem mnenju nasprotnemu udeležencu pripadalo le 50,79 m2 oziroma 10,3 % dejanske kvadrature stavbe. Ni res, da stavbe v sedanjem stanju ni mogoče razdeliti na posamezne funkcionalne enote. Prostori v prvem nadstropju levo, ki jih je svoj čas uporabljala C. K. za počitniške namene, predstavljajo posebno stanovanjsko enoto, imajo poseben vhod in jih je z manjšo pregrado mogoče povsem ločiti od ostalih prostorov. Zaključki sodišča o obsegu potrebnih gradbenih del in višini stroškov delitve so povsem zgrešeni. Izvedenec jih ni specificiral, ne po vrsti in ne po vrednosti posameznih del. Napačen je zaključek, da ne gre za stroške rednega vzdrževanja. Poleg tega je nasprotni udeleženec pripravljen sam kriti stroške morebitnih investicij, zato se jim predlagateljica ne more upirati. Sicer pa lahko njeno soglasje za vlaganja nadomesti sodišče v tem postopku. Sodišče je nekritično sprejelo izvedenčevo oceno tržne vrednosti nepremičnine. Cena 195,00 EUR/m2 močno odstopa od primerljivih stavb, ki jih izvedenec navaja v svojem mnenju, in od ponudbenih cen, ki jih je predložil nasprotni udeleženec v pripombah k mnenju. Za 8.070,00 EUR, na kolikor je izvedenec ovrednotil delež nasprotnega udeleženca, je mogoče kupiti kvečjemu kakšno lopo, ne pa stanovanja v izmeri 50 m2. Sodišče se do toženčevih pripomb in ugovorov v sklepu ni opredelilo. Poleg tega je neobrazloženo zavrnilo predlog za izločitev izvedenca in za imenovanje drugega izvedenca. Njegovo mnenje je nepopolno in pristransko. Obstaja pa tudi utemeljen sum vplivanja predlagateljice na izvedenca. Predlagateljica je istega izvedenca predlagala v nepravdnem postopku pri Okrajnem sodišču v Kamniku, ki pa je predlogu nasprotnega udeleženca za izločitev izvedenca ugodilo. Interes nasprotnega udeleženca, da nepremičnina še naprej ostane v lasti družine K., kar je bila tudi volja zapustnika, bi moral imeti prednost pred večjim solastnim deležem predlagateljice.

3. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in obrazloženo nasprotuje pritožbenim trditvam. Poudarja, da je tudi sama rodbinsko povezana s predmetno nepremičnino, zato je njen interes povsem enak pritožnikovemu.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Nasprotni udeleženec tudi v pritožbi vztraja pri svoji tezi, da je solastno nepremičnino mogoče in zato potrebno fizično deliti. Po 70. členu Stvarnopravnega zakonika (SPZ) ima fizična delitev prednost pred drugimi načini delitve, zato si mora sodišče prizadevati za delitev stvari v naravi. V obravnavanem primeru pa se je izkazalo, da takšna delitev ni mogoča. Predmet delitve je namreč stanovanjska hiša s pripadajočim zemljiščem. Fizična delitev stanovanjske hiše je mogoča le z vzpostavitvijo etažne lastnine. Glede na mnenje izvedenca bi bilo objekt mogoče razdeliti na dve samostojni funkcionalni enoti šele z dodatnimi gradbenimi, obrtniškimi in instalacijskimi deli. Ker predlagateljica s slednjimi ne soglaša, nepremičnina ni (pravno) deljiva.

6. Vlaganja v stanovanjsko stavbo, ne glede na njihov obseg in vrednost, pomenijo spremembo solastne stvari. Gre za posel, ki presega redno upravljanje in zahteva soglasje vseh solastnikov (peti odstavek 67. člena SPZ). Kadar se solastnik upira vlaganjem, sodišče njegovega soglasja ne more nadomestiti s svojo odločbo. Nasprotni udeleženec s svojo ponudbo, da je pripravljen sam kriti stroške gradbenih in ostalih del, ki so potrebna za vzpostavitev dveh samostojnih stanovanjskih enot, predlagateljice ne more prisiliti k fizični delitvi. Brez pomena je zato pritožbeno nasprotovanje ugotovitvam izvedenca o potrebnih stroških delitve. Iz istega razloga pritožnikova pravica do obravnavanja v postopku ni bila bistveno okrnjena, čeprav mu sodišče prve stopnje po zaslišanju izvedenca ni dodelilo zaprošenega dodatnega roka za pripombe k izvedenskemu mnenju. Tako tudi ni podana zatrjevana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se po 37. členu Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) smiselno uporablja v tem postopku. Navsezadnje nasprotni udeleženec, ko se v pritožbi zavzema za dodelitev prostorov, ki jih je nekoč uporabljala C. K., sam priznava, da bi bilo te prostore treba ločiti od ostalih s pregrado dela hodnika in zazidavo drugih vrat s stopnišča. Ker predlagateljica nasprotuje kakršnimkoli investicijskem vlaganjem v stavbo, ni odločilno, da izvedenec po mnenju pritožbe ni dovolj natančno specificiral v ta namen potrebnih gradbenih in ostalih del ter stroškov zanje.

7. Sodišče prve stopnje je torej pravilno presodilo, da fizična delitev ni mogoča. V takšnem primeru pride na vrsto civilna delitev, s prodajo stvari in razdelitvijo kupnine (četrti odstavek 70. člena SPZ). Lahko pa sodišče namesto tega odloči, da stvar v celoti pripade tistemu solastniku, ki za to izkaže upravičeni interes, ob izplačilu drugih solastnikov (peti odstavek 70. člena SPZ).

8. V obravnavanem primeru se za prevzem celotne stvari potegujeta oba solastnika. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da ima prednost predlagateljica. Njen solastni delež je sedemkrat večji od pritožnikovega. Tako veliko razliko v velikosti solastnih deležev bi bilo pri presoji upravičenega interesa mogoče uravnotežiti z dejstvom, da je manjšinski solastnik do delitve sam uporabljal in vdrževal solastno stvar, nadalje z njegovimi upoštevanja vrednimi potrebami, da nima rešenega stanovanjskega vprašanja in podobno. Nasprotni udeleženec obstoja takšnih okoliščin na svoji strani ni izkazal. Pritožbeno sklicevanje na željo prejšnjega lastnika nepremičnine, naj ta ostane v lasti družine K., po vsem navedenem ne more biti edino odločilno.

9. Utemeljeni pa so pritožbeni pomisleki glede ugotovljene vrednosti solastne nepremičnine in posledično višine izplačila, do katerega je upravičen nasprotni udeleženec. Sodišče prve stopnje sicer ni spregledalo njegovih pripomb k izvedenskemu mnenju, kot poskuša prikazati pritožba, zato izpodbijani sklep ni obremenjen z očitano absolutno bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče je pojasnilo, zakaj je zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca za imenovanje drugega izvedenca, tako da je sklep tudi v tem delu mogoče preizkusiti. Res pa razlogi, ki jih je sodišče prve stopnje navedlo za takšno svojo odločitev, niso dovolj prepričljivi. Nasprotni udeleženec namreč ni le pavšalno nasprotoval ugotovitvam in mnenju izvedenca A. A., ampak je svoje nestrinjanje obširno in natančno argumentiral. Pritožba utemeljeno izpostavlja, da je izvedenec pri cenitvi solastne nepremičnine izhajal iz "računske površine" objekta, tako da je dejansko površino stanovanjske stavbe zmanjšal za skoraj tretjino, kar je pojasnil z uporabo koeficientov, ki naj bi temeljila na subjektivni oceni izvedenca. Ker je sodišče prve stopnje svojo odločitev v celoti oprlo na ugotovitve in mnenje izvedenca, bi nasprotnemu udeležencu moralo omogočiti, da mnenju izvedenca A. A. zoperstavi mnenje kakšnega drugega strokovnjaka iste stroke ali drugega izvedenca. Šele na ta način bi bilo mogoče zanesljivo preveriti pravilnost subjektivne ocene, ki jo je izvedenec A. A. uporabil pri izdelavi svojega mnenja.

10. Enako velja za njegovo oceno tržne vrednosti solastne nepremičnine. Pritožba utemeljeno poudarja izrazito odstopanje ugotovljene vrednosti od vrednosti primerljivih nepremičnin. Izvedenec navedene razlike ni prepričljivo pojasnil. Celo cenilka, ki je pred postopkom ocenila isto nepremičnino, je izračunala bistveno višjo vrednost za m2 solastne stavbe. Sodišče njene cenitve, ki predstavlja del trditvene podlage udeležencev v postopku, neupravičeno ni predočilo izvedencu, kot že navedeno, s čimer je pritožnika neutemeljeno prikrajšalo za njeno vsebinsko obravnavanje.

11. Ker je zaradi naštetih pomanjkljivosti ostalo dejansko stanje v postopku na prvi stopnji nepopolno ugotovljeno, je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP). Zadevo je vrnilo sodišču prve stopnje, ki bo lažje in hitreje dopolnilo dokazni postopek. S takšno odločitvijo ne bo prišlo do hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (drugi odstavek 355. člena ZPP). Če bi sodišče druge stopnje ugotovljene pomanjkljivosti v dejanskem stanju poskušalo odpraviti samo, pa bi to lahko privedlo do nesorazmernega podaljšanja pritožbenega postopka. Zaradi zagotovitve načela neposrednosti bi namreč moralo na pritožbeni obravnavi najprej znova izvesti dokaz z izvedencem A. A., nato pa ponoviti dokazovanje še z novim izvedencem (tretji odstavek 254. člena ZPP).

12. Sodišče prve stopnje naj pred ponovno odločitvijo zahteva mnenje novega izvedenca o vrednosti solastne nepremičnine, ki bo podlaga za določitev višine izplačila, do katerega bo upravičen nasprotni udeleženec. Nato naj ugotovitve in mnenje obeh izvedencev sooči in skrbno pretehta, tudi ob upoštevanju vsega predloženega trditvenega in dokaznega gradiva.

13. Odgovor na preostale pritožbene trditve glede na sprejeto odločitev o pritožbi ni potreben. Sodišče prve stopnje pa naj v novem sklepu o delitvi upošteva, da ugotovitev o tem, kolikšna sta solastninska deleža udeležencev postopka na predmetu delitve, ne sodi v izrek sklepa o delitvi solastne stvari, ampak le v obrazložitev sklepa. Upošteva naj tudi, da nasprotni udeleženec doslej ni zahteval izločitve izvedenca A. A. zaradi njegove domnevne pristranskosti (247. člen ZPP), pač pa le imenovanje drugega izvedenca, zato je bila odločitev o zavrnitvi predloga za izločitev v izpodbijanem sklepu brez podlage.

14. Razveljavitev sklepa vključuje tudi stroškovno odločitev. Pravica do povračila stroškov je odvisna od končnega izida postopka, kar velja tudi za pritožbene stroške. O vseh nastalih stroških bo zato odločalo sodišče prve stopnje v končni odločbi (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 35. in 116. členom ZNP).

PRAVNI POUK:

Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v petnajstih dneh od prejema odpravka tega sklepa ter v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, navedbo, da se ta izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da zahtevalo od vložnika, da jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo, in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti oziroma če bi moralo samo opraviti novo sojenje. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

Datum zadnje spremembe:

11.08.2020

Podobni dokumenti:

• VSK sklep Cp 4/2012
• VSL sklep III Cp 2416/2015
• VSL sklep II Cp 1170/2015