VSL Sklep IV Cp 785/2020

Jedro

Sodišče mora v postopku za izdajo začasne odredbe glede stikov otroka z nerezidenčnim staršem ugotoviti, ali je zaradi pomanjkanja stikov otrok tako ogrožen, da njegova korist terja intervencijo sodišča. Zbrano procesno gradivo ne daje podlage za zaključek, da je mld. A. A. ob režimu stikov, kot so določeni z izpodbijanim sklepom, ogrožena in bi bilo treba zaradi zagotovitve njene največje koristi takoj določiti obsežnejše stike s toženko.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (točke 1, 2, 5 in 6 izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je 18. 7. 2019 z začasno odredbo odločilo, da stiki med toženko in hčerko pravdnih strank, mld. A. A., potekajo dvakrat tedensko eno uro in pol, o dnevu izvedbe stikov naj se pravdni stranki dogovorita, če pa dogovor ne bo dosežen, stiki potekajo ob torkih in četrtkih, trikrat tedensko med 17. in 18.30 uro v dneh, ko nimata osebnega stika, imata telefonske stike, dodatne telefonske stike imata, če A. A. izrazi takšno željo. Odločilo je še, da toženka tožniku ne sme pošiljati SMS sporočil ter da osebni in telefonski stiki z A. A. potekajo pod pogojem, da toženka ohranja vzdržnost od alkohola in nadaljuje z zdravljenjem svojih psihičnih težav in obravnavo pri klinični psihologinji, ter da je zaradi izkazovanja vzdržnosti dolžna enkrat mesečno opravljati krvne in urinske preiskave in jih posredovati sodišču.

2. Zoper začasno odredbo je toženka vložila ugovor, nato pa podala še predlog za izdajo nove začasne odredbe. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo ugovoru in predlogu toženke za izdajo začasne odredbe ter tudi po uradni dolžnosti spremenilo in dopolnilo začasno odredbo z dne 18. 7. 2019 tako, da začasno potekajo stiki ob sredah in petkih med 16.00 in 19.00 uro, pri čemer se prevoz deklice na stik in s stika ne všteva v čas trajanja stika (točka 1 izreka); v primeru dekličine bolezni se izpadli stiki nadomestijo s stikom naslednjo nedeljo po ozdravitvi med 16.00 in 19.00 uro, če odpadeta oba tedenska stika, se nadomestita dve nedelji zaporedoma, pri čemer je tožnik dolžan toženki predložiti zdravniško potrdilo o otrokovi bolezni (točka 2 izreka); toženki je naložilo, da se je dolžna udeleževati tedenskih srečanj kluba zdravljenih alkoholikov v ZD ... (točka 3 izreka) in da je dolžna zaradi izkazovanja vzdržnosti od uživanja alkohola opravljati krvne in urinske teste enkrat na tri mesece in jih predložiti sodišču (točka 4 izreka); v preostalem delu je vzdržalo v veljavi začasno odredbo z dne 18. 7. 2019 (točka 5 izreka); kar je zahtevala toženka več ali drugače, je zavrnilo (točka 6 izreka).

3. Pritožuje se toženka zoper 1., 2., 5. in 6. točko izreka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP), višjemu sodišču predlaga, naj ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe ali pa naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Meni, da je odločitev v nasprotju z določbami Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) in Zakonom o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Okoliščine, na katerih je sodišče utemeljevalo svojo odločitev v sklepu z dne 18. 7. 2019, so se tako drastično spremenile, da utemeljujejo nov predlog za izdajo začasne odredbe. Sodišče zavrnitve predloga sploh ni obrazložilo. Center za socialno delo (CSD) je v mnenju z dne 14. 2. 2020, na katerega se je sodišče sklicevalo, predlagal, da se, ker toženka vzdružuje abstinenco, stiki ustrezno povečajo. Tudi iz obeh pridobljenih izvedenskih mnenj izhaja, da je treba obseg stikov prilagoditi glede na uspešnost zdravljenja toženke in njen napredek pri obravnavi težav. Zato ne razume, zakaj bi stiki potekali le dvakrat tedensko od 16.00 do 19.00 ure, saj je kljub čustveno napornem in stresnem obdobju ter podtikanjem in nagajanjem s strani tožnika, vzdržala pritiske in ni zaužila nobenega alkohola. Določitev stikov med 16.00 in 19.00 uro ni obrazložena. Sodišče bi moralo slediti predlogu in določiti, da se stik prične ob 14.00 uri, ko bi A. A. prevzela v vrtcu. Na ta način bi razbremenila tožnikova starša, ki hodita v vrtec po A. A. Stik bi trajal do 18.00 ure, skupaj 4 ure, ker je tožnik v službi do 17.00 ure, bi se do prihoda A. A. že odpočil in imela bi dovolj časa za pripravo na naslednji vrtčevski dan ter spanje. Štiriurni stiki bi bili koristni in nujni, da se ohrani čustvena vez, tak način stikov bi bil bolj praktičen. Utemeljitev, da bi bil širši obseg stikov preuranjen, je v nasprotju z mnenji izvedenk in CSD. Ne vzdrži ugotovitev sodišča, da bi bila A. A. v primeru recidiva toženke ogrožena. Iz spisa izhaja, da nikoli med prenočevanjem pri njej ni bila izpostavljena kakršnikoli nevarnosti, saj je takrat poskrbela, da je bila A. A. pri tožniku ali njegovih starših. Predvsem pa že 11. mesec uspeva, da nikoli ni posegla po alkoholu, in tega se bo držala tudi v prihodnje. Razen tega so v času stikov z A. A. večkrat prisotni njena starša in brat, ki bi v primeru recidiva obvestili pristojne službe. Zavrnitev vikend stika s prenočitvijo je zato protispisna. Še manj je utemeljena zavrnitev podrednega predloga glede stikov ob sobotah od 9.00 do 18.00 ure. Tudi do tega se sodišče sploh ni opredelilo, kajti pavšalna navedba, da je za določitev stikov preuranjeno, ne zadošča. Pri odločanju o prejšnji začasni odredbi je abstinirala štiri mesece, sedaj pa abstinira že polnih deset mesecev. Glede na uspešnost terapije in njeno odgovornost glede siceršnjega zdravljenja, je odločitev za zavrnitev vsaj podrednega predloga za izdajo začasne odredbe neutemeljena in življenjsko nesprejemljiva. Takšen obseg stikov bi bil A. A. v korist, preprečila bi se njuna morebitna čustvena oddaljitev. S stiki vsako drugo soboto, ko bi lahko šli na kakšen izlet, bi se njuna čustvena vez še okrepila. Sodišče ni upoštevalo, da jo A. A. pogreša. Z izpodbijanim sklepom določen obseg stikov ne odpravlja ogroženosti A. A. Opozarja, da imajo začasne odredbe velik vpliv na končno odločitev, zato je še bolj potrebno, da se upoštevajo okoliščine, ki jih je izpostavila v predlogu za izdajo začasne odredbe in izkazujejo ogroženost A. A. A. A. je od rojstva živela z njo, veliko časa sta preživeli skupaj, lepo je skrbela zanjo in sta navezani druga na drugo, zagotavljala ji je varnost, ljubezen in dobro počutje ter kvalitetno vzgojo in tako skrbela za njen celostni razvoj.

4. Tožnik je na pritožbo odgovoril. Obrazloženo pritrjuje odločitvi prvostopenjskega sodišča in prereka pritožbene navedbe ter predlaga sodišču druge stopnje, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijani sklep. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Postopek v tej zadevi se je začel pred 15. 4. 2019, ko sta pričela veljati Družinski zakonik (DZ) in Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1), zato se skladno z 290. členom DZ in 216. členom ZNP-1 uporabljajo določbe ZZZDR in ZPP. V postopkih za urejanje razmerij med starši in otroki je skladno z enotno sodno prakso mogoče izdati ureditveno začasno odredbo po 411. členu ZPP, če je treba zaradi varstva ogroženega otroka ukrepati še pred zaključkom postopka in pravnomočnostjo odločbe, izdaja začasne odredbe je omejena le na tiste nujne primere, ko bi brez intervencije sodišča lahko prišlo do nesorazmerno težko popravljive škode ali nasilja.¹ Postopek za izdajo začasne odredbe je hiter in sumaren, v njem se odloča na podlagi verjetnosti. Otrok ima pravico do stikov z obema staršema in oba starša imata pravico do stika z otrokom, glavno vodilo pri odločanju o stikih pa so koristi otrok (prvi odstavek 106. člena ZZZDR). Načelno je v korist otroka, da ima čim več osebnih stikov z obema staršema in da so stiki čim bolj kvalitetni in pristni. Le s takimi stiki lahko otrok s staršem, s katerim ne živi (več), ohrani primerno čustveno vez. Glede na navedena izhodišča mora v postopku za izdajo začasne odredbe glede stikov otroka z nerezidenčnim staršem sodišče ugotoviti, ali je zaradi pomanjkanja stikov otrok tako ogrožen, da njegova korist terja intervencijo sodišča. Zbrano procesno gradivo ne daje podlage za zaključek, da je mld. A. A. ob režimu stikov, kot so določeni z izpodbijanim sklepom, ogrožena in bi bilo treba zaradi zagotovitve njene največje koristi takoj določiti obsežnejše stike s toženko.

7. Kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje (točka 20. izpodbijanega sklepa), ni namen postopka za izdajo začasne odredbe določiti optimalni način izvajanja stikov, pač pa začasno urediti stike tako, da otroku ne škodijo.² Z določitvijo stikov dvakrat tedensko po tri ure in telefonskih stikov, je cilj izdaje začasne odredbe uresničen. Ob rednem izvajanju določenih stikov gotovo ne bo prišlo do odtujitve otroka od toženke. Sodišče prve stopnje je na podlagi mnenj doslej angažiranih izvedenk in CSD ter zaslišanj pravdnih strank ugotovilo, da je A. A., čeprav ne živi več s toženko, na njo navezana in se stikov veseli. Opore za stališče, da bo odnos med toženko in A. A. kaj drugačen in A. A. bolj v korist, če bosta imeli stike dvakrat po štiri ure tedensko ali pa še dodaten vikend stik, v spisu ni. Res iz podatkov spisa izhaja, da toženka abstinira že od aprila lani, da redno hodi na srečanja Kluba zdravljenih alkoholikov in da prejema terapijo. Spregleda pa pritožba na mnenjih izvedenke psihiatrične stroke B. B. in izvedenke klinične psihologije odraslih C. C. temelječe ugotovitve sodišča prve stopnje, da se pri toženki kažejo značilnosti mejne osebnostne motnje (borderline), ki je trajna duševna motnja in se kaže v impulzivnem reagiranju ne glede na posledice, nepredvidljivem in muhastem razpoloženju, večji nagnjenosti k čustvenim izbruhom in nesposobnosti nadzorovanja vedenjskih eksplozij, motnjami v samopodobi, intenzivnimi in nestabilnimi medosebnimi odnosi, samodestruktivnem vedenju. Po mnenju izvedenke klinične psihologije odraslih je toženka manj kritična do zahtev starševstva, svojo starševsko vlogo idealizira, prepoznava predvsem pozitivne aspekte oziroma prijetne vsebine, odgovornosti in obveznosti pa zanika ali jih minimalizira in pričakovati je težave na področju čustvovanja, v kompleksnejših situacijah lahko pride do impulzivnih reagiranj. Treba je upoštevati tudi, da je A. A. zelo navezana na tožnika, ki za njo (skupaj s svojimi starši) dobro skrbi, nudi ji potrebno varstvo, oskrbo in vzgojo. A. A. se primerno razvija in dobro počuti. Iz teh ugotovitev ne izhaja, da bi bila kakorkoli ogrožena. Z mamo vzdružuje čustveno povezavo, njun odnos je dober, ljubeč. Ob upoštevanju navedenega je odločitev prvostopenjskega sodišča, da stiki s prenočevanjem A. A. pri toženki ali drugi daljši (celodnevni sobotni) stiki zaenkrat ne pridejo v poštev, materialnopravno pravilna.

8. Z začasno odredbo določen način stikov je za deklico koristen. Glede na mnenje CSD in izvedenk, da naj se stiki ob izkazani toženkini abstinenci prilagajajo, je sodišče prve stopnje povečalo predhodno določene stike dvakrat po uro in pol tedensko na dvakrat tri ure tedensko. Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da bi bilo preuranjeno že v tej fazi postopka določiti še večji obseg stikov. Prej navedeni povzetki izvedenskih mnenj ne podpirajo navedb toženke o njeni izredno lepi skrbi za A. A. potrebe, zagotavljanju varnosti, kvalitetni vzgoji in skrbi za celostni razvoj otroka. Deklici tudi ne bi bilo v korist, če bi se obseg stikov ob abstinenci toženke sproti prilagajal. Otrok potrebuje red in rutino, kar se ob sprotnem prilagajanju stikov podre. Razen tega je treba otroku, da se mu omogoči skladen razvoj, postaviti meje, s čimer ima toženka težave. Ni v največjo korist deklici zgolj ustrezati njenim željam. Ob upoštevanju vsega navedenega pritožbeno sodišče meni, da je v dani situaciji odločitev o skupaj 6-urnih tedenskih stikih med A. A. in toženko primerna.

9. Ker se z začasno odredbo odloča o nujnih ukrepih za preprečitev ogroženosti otroka in gre le za začasno ureditev razmerij, postopek pa mora biti hiter, sodišče ne raziskuje vseh podrobnosti. Tožnik je v odgovoru na pritožbo pojasnil, da njemu oziroma njegovim staršem prevzemanje A. A. v vrtcu ne predstavlja nobenega problema, predstavlja pa potrebno rutino v življenju A. A. Ob tem pritožbeno sodišče ne vidi utemeljenega razloga za poseg v z začasno odredbo določeno uro začetka stika. Se pa lahko pravdni stranki glede te podrobnosti dogovorita tudi drugače.

10. Svojo odločitev je sodišče prve stopnje primerno obrazložilo. Pravilno je povzelo za odločitev o začasnem ustroju stikov med toženko in A. A. relevantne dele mnenj izvedenk in CSD. CSD je v mnenju z dne 14. 2. 2020 (list. št. 597 spisa) zapisal, naj stiki potekajo najmanj dvakrat tedensko v trajanju najmanj ure in pol, ker pa toženka vzdružuje abstinenco in se redno udeležuje vseh strokovnih obravnav, se lahko tudi ustrezno povečajo. Sodišče prve stopnje je določilo stike dvakrat tedensko po tri ure, torej je priporočeno najkrajšo dolžino stikov za enkrat podaljšalo. Obrazložitev, da bi bilo povečanje obsega stikov preuranjeno, ni pavšalna navedba sodišča. Temelji na predhodnih ugotovitvah izpodbijanega sklepa o mnenjih izvedenk glede osebnostnih značilnosti toženke in njenih starševskih kapacitetah.

11. Ker niso podani ne v pritožbi uveljavljani ne uradoma upoštevni pritožbeni razlogi iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je višje sodišče pritožbo toženke zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Skladno s prvim odstavkom 165. člena ZPP mora pritožbeno sodišče odločiti o stroških tega pritožbenega postopka. Ker so stroški postopka za izdajo začasne odredbe del pravdnih stroškov (prvi odstavek 151. člena ZPP), je odločitev o njih pridržalo za končno odločbo.

-------------------------------
¹ Stališče Ustavnega sodišča RS v odločbi Up-232/99, ki mu je sledila sodna praksa, gl. npr. sklepe VSL IV Cp 2543/2017, IV Cp 1740/2018, IV Cp 1760/2018.
² prim. sklep VSL IV Cp 659/2016

Datum zadnje spremembe:

05.08.2020

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep IV Cp 338/2019
• VSL Sklep IV Cp 786/2020
• VSL Sklep IV Cp 1341/2021