VSL Sklep Cst 184/2020

Jedro

Da bi sodišče predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave (v nadaljevanju: PPP) sploh lahko obravnavalo, mora biti popoln, kar pomeni, da mora jasno in nedvoumno vsebovati vse tiste podatke in listine, ki jih zakon določa in so našteti v prvem odstavku 221.d člena ZFPPIPP. Namen predložitve zakonsko predpisanih listin, kar vključuje tudi popolnost listin iz drugega odstavka 141. člena v zvezi s prvim in drugim odstavkom 142. člena ZFPPIPP je v tem, da se upnikom omogoči, da ob upoštevanju razgrnjenega premoženjskega stanja dolžnika in ob upoštevanju predlaganega načrta finančnega prestrukturiranja sploh lahko kvalificirano odločajo o predlagani PPP.

Matična številka je enolična identifikacija vsake enote poslovnega registra, ki jo ob vpisu v poslovni register dodeli upravljavec registra in se ne spreminja, med tem kot se ostali podatki pri pravni osebi lahko spreminjajo. Navedba matične številke je nujna zato, da ne prihaja pri pravnih osebah do zamenljivosti.

Ni dovolj, da so dejstva in okoliščine razvidni iz podatkov sodnega spisa, temveč morajo biti posebej opredeljeni in razvidni iz posebnega opisa dejstev in okoliščin, ki je sestavni del načrta finančnega prestrukturiranja. Ni namreč na sodišču in upnikih, da po sodnem spisu sami iščejo podatke, relevantne za odločanje o predlagani PPP, temveč je na predlagatelju dolžnost, da jih strne v formalen opis, kot to določa 1. točka prvega odstavka 145. člena ZFPPIPP in s tem zagotovi popolnost predloga, iz katerega naj bi izhajala tudi njegova utemeljenost.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave zavrže.

2. Zoper sklep se pritožuje dolžnica iz razlogov po 2. in 3. točki prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, to je, zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno obravnavo sodišču prve stopnje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je dolžnica kot samostojna podjetnica vložila predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave (v nadaljevanju PPP). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da predlog ni popoln (ni bilo navedenih identifikacijskih podatkov dolžnice in priloženih obveznih prilog iz prvega odstavka 221.d člena ZFPPIPP), zato je dolžnico s sklepom z dne 30. 12. 2019 pozvalo na ustrezno dopolnitev. Ker dolžnica svojega predloga niti po pozivu sodišča ni ustrezno dopolnila, saj je poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika vsebovalo številne nepravilnosti oziroma pomanjkljivosti (bilanca stanja je datirana na 31. 12. 2019, namesto pravilno na 30. 9. 2019, seznam terjatev ni vseboval matičnih številk upnikov, likvidacijska vrednost sredstev ni navedena, ni opisa dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja, da je dolžnica insolventna), je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom predlog dolžnice za začetek postopka PPP zavrglo.

5. V pritožbi dolžnica najprej graja odločitev sodišča prve stopnje v zvezi z bilanco stanja in zatrjuje, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati bilanco stanja, ki jo je dolžnica ob dopolnitvi po sklepu z dne 30. 12. 2019 predložila svojemu predlogu in datira na dan 31. 12. 2019, saj ta bilanca najbolj realno in verodostojno prikazuje podatke o poslovno - finančnem stanju in poslovanju pred vložitvijo predloga za PPP, v njej pa je zajeto tudi za ta postopek relevantno obdobje julij - september 2019.

6. Iz določila 1. točke prvega odstavka 142. člena v zvezi s 1. točko drugega odstavka 141. člena ter peto in šesto alinejo prvega odstavka 221.b člena ZFPPIPP izhaja, da mora dolžnik predlogu za začetek postopka PPP predložiti poročilo o svojem finančnem položaju in poslovanju, ki mora med drugim vsebovati tudi bilanco stanja, katere bilančni presečni dan je zadnji dan zadnjega koledarskega trimesečja, ki se je končalo pred uvedbo PPP. Postopek je uveden z vložitvijo predloga (drugi odstavek 49. člena ZFPPIPP). Glede na podatke spisa je bil postopek uveden 23. 12. 2019, kar pomeni, da je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da bi morala dolžnica svojemu predlogu za začetek postopka PPP priložiti bilanco stanja na dan 30. 9. 2019, kot ustrezen presečni dan. Iz vloge dolžnice z dne 5. 2. 2020 (oziroma prilog k tej vlogi) pa izhaja, da je dolžnica sodišču predložila bilanco stanja na dan 31. 12. 2019, kar je stanje po že uvedenem postopku PPP. Taka dopolnitev pa je tudi po presoji pritožbenega sodišča nepopolna. Da bi namreč sodišče dolžničin predlog za začetek postopka PPP sploh lahko obravnavalo, mora biti popoln, kar pomeni, da mora jasno in nedvoumno vsebovati vse tiste podatke in listine, ki jih zakon določa in so našteti v prvem odstavku 221.d členu ZFPPIPP. Namen predložitve zakonsko predpisanih listin, kar vključuje tudi popolnost listin iz drugega odstavka 141. člena v zvezi s prvim in drugim odstavkom 142. člena ZFPPIPP je namreč v tem, da se upnikom omogoči, da ob upoštevanju razgrnjenega premoženjskega stanja dolžnika in ob upoštevanju predlaganega načrta finančnega prestrukturiranja sploh lahko kvalificirano odločajo o predlagani PPP. Iz poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnice, ki zajema bilanco stanja na dan 31. 12. 2019, pa ni mogoče jasno in nedvoumno razbrati kakšen je bil njen finančni položaj in s tem premoženjsko stanje na za postopek PPP relevanten datum to je 30. 9. 2019.

7. Na načelni ravni ima pritožba sicer prav, da bilanca stanja na dan 31. 12. 2019 zajema tudi koledarsko obdobje julij do september 2019, a to obdobje v taki bilanci ni zajeto in prikazano posebej, temveč le kot del celote, celotnega koledarskega leta, saj je v bilanci predstavljeno le končno letno stanje na dan 31. 12. 2019. Slednje pa za odločanje v konkretnem postopku ni relevantno. Ni pa dolžnost sodišča in upnikov, da iz celoletne bilance sami ugotavljajo in raziskujejo stanje na relevanten vmesen dan. V skladu z citirano zakonsko določbo je to naloga dolžnika, česar dolžnica ni storila. Sodišče prve stopnje zato ni ravnalo arbitrarno in formalistično, ko je štelo bilanco stanja na dan 31. 12. 2019 za neustrezno in predlog za začetek postopka PPP za nepopolen, temveč je s tem le sledilo temeljnemu namenu zakonskega predpisa. Pritožba dolžnice je zato v tem delu neutemeljena.

8. Pritožba je neutemeljena tudi v delu, ko dolžnica trdi, da je njena identifikacija upnikov, ko je navedla njihovo firmo, poslovni naslov in sedež, ni pa hkrati navedla tudi matičnih številk upnikov, ustrezna in popolna ter da gre zgolj za bagatelno pomanjkljivost, ki na vsebino ne vpliva, dani enoznačni podatki pa zadoščajo za identifikacijo in preverbo upnikov. Iz 3. točke prvega odstavka 142. člena ZFPPIPP izhaja, da mora poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika vsebovati tudi seznam navadnih terjatev do dolžnika, ki je razvrščen po velikosti skupnega zneska terjatev posameznega upnika in za vsakega od njih vključuje tudi identifikacijske podatke o upniku. Identifikacijski podatki o upniku, ki je pravna oseba so: 1) firma ali ime, sedež in poslovni naslov ter 2) matična številka, s katero je vpisan v sodnem ali poslovnem registru (prvi odstavek v zvezi s šestim odstavkom 17. člena ZFPPIPP). Namen te določbe je v tem, da je vsak upnik posebej jasno in nezamenljivo določen. Izrecno je torej določeno, da je pri pravnih osebah potrebno poleg firme ali imena, sedeža in poslovnega naslova navesti tudi matično številko, s katero je ta pravna oseba kot upnik vpisan v sodnem ali poslovnem registru. Matična številka je namreč enolična identifikacija vsake enote poslovnega registra, ki jo ob vpisu v poslovni register dodeli upravljavec registra in se ne spreminja (osma alineja prvega odstavka 2. člena Zakona o poslovnem registru - ZPRS-1), med tem kot se ostali podatki pri pravni osebi lahko spreminjajo. Navedba matične številke je nujna zato, da ne prihaja pri pravnih osebah do zamenljivosti. Predlog, ki takega podatka ne vsebuje, je zato nepopoln, kar je pravilno presodilo tudi sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.

9. Iz 7. točke prvega odstavka 142. člena ZFPPIPP izhaja, da mora poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika vsebovati tudi vrednost sredstev, ocenjeno v skladu z mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti ob predpostavki prisilne prodaje v stečajnem postopku (likvidacijska vrednost sredstev). Ta vrednost je pomembna za presojo, kakšno poplačilo bi prejeli imetniki posameznih vrst terjatev. Poročilo o finančnem položaju in poslovanju, ki ga je v tem postopku po pozivu sodišča predložila dolžnica, tega ne vsebuje. Temu ne nasprotuje niti dolžnica, saj v pritožbi sama trdi, da je predložila le dokument iz katerega izhaja namera interesenta za nakup nepremičnine po določeni ceni, kar je po njenem najrealnejši pokazatelj vrednosti.

10. Iz podatkov v spisu izhaja, da je dolžnica svojemu poročilu o finančnem položaju in poslovanju priložila Pismo o nameri z dne 30. 1. 2019¹, ki sta ga podpisala dolžnica in R. A. V njem sta vrednost 1/2 nepremičnin sama ocenila na 140.000 EUR in izjavila, da se s tem poplačajo vsi upniki, saj znašajo njihove terjatve 130.000 EUR. Glede na vsebino tega dokumenta gre verjetno za poslovni prostor na naslovu ..., N., vendar identifikacija nepremičnine ni jasno opredeljena. Iz prvega odstavka 2. člena Pisma o nameri izhaja, da sta nepremičnino ocenila oba podpisnika dokumenta, torej tudi dolžnica sama. Taka ocena vrednosti nepremičnine pa v nobenem primeru ne more predstavljati realne in nepristranske ocene vrednosti neke nepremičnine, ki bi pomenila likvidacijsko vrednost sredstev v skladu z vsebino in namenom 7. točke prvega odstavka 142. člena ZFPPIPP. Le vrednost sredstev, ki bi bila ocenjena skladno s to določbo bi sledila temeljnemu načelu insolvenčnih postopkov načelu zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov. Ocena vrednosti, ki jo je predložila dolžnica, pa temu načelu ne sledi. Pritožba je zato neutemeljena tudi v tem delu.

11. S tem v zvezi je zato neutemeljeno tudi dolžničino pritožbeno relativiziranje likvidacijske vrednosti sredstev z navedbami, da predstavlja zgoraj omenjena nepremičnina njeno edino opredmeteno premoženje, zaradi česar cenitev ni potrebna, je manjšega pomena oziroma naj bi bila celo nepotrebna. Pritožbeno sodišče ocenjuje prav nasprotno, saj je prav v postopkih kot je konkreten, potrebna in odločilna pravilna cenitev nepremičnine, saj se upniki zgolj na takih podlagah lahko odločajo o predlagani PPP.

12. Nenazadnje je pritožba neutemeljena tudi v delu, v katerem dolžnica zatrjuje, da pomanjkljivost načrta finančnega prestrukturiranja, ki ne vsebuje opisa dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja njena insolventnost, ni podana, ker podatki, ki jih je zahtevalo sodišče prve stopnje v okviru načrta finančnega prestrukturiranja niso zakonsko predpisani, hkrati pa so vsebovani v ostalih dokumentih in se tako v spisu nahajajo, le da niso na enem mestu.

13. Načrt finančnega prestrukturiranja je obvezen dokument, ki ga pripravi dolžnik, pri kateremu je nastopila insolventnost in obenem niso še izpolnjeni vsi pogoji za njegov stečaj. Kot finančno prestrukturiranje štejemo celoto ukrepov usmerjenih v to, da se insolventnost odpravi. Kaj mora vsebovati načrt finančnega prestrukturiranja izhaja iz prvega odstavka 145. člena ZFPPIPP in med drugim je v 1. točki jasno in izrecno določeno, da mora vsebovati opis dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja, da je dolžnik insolventen. Ni torej dovolj, da so dejstva in okoliščine razvidni iz podatkov sodnega spisa, temveč morajo biti posebej opredeljeni in razvidni iz posebnega opisa dejstev in okoliščin, ki je sestavni del načrta finančnega prestrukturiranja. Da bi načrt finančnega prestrukturiranja dosegel namen, za dosego katerega ga mora pripraviti predlagatelj poravnave (v konkretnem primeru dolžnica), je pomembno tudi, da je njegova vsebina ustrezno pregledna². Če torej načrt ne vsebuje vseh zakonsko predvidenih sestavin, je tak načrt nepopoln, pa četudi morda nekateri podatki izhajajo iz sodnega spisa samega. Ni namreč na sodišču in upnikih, da po sodnem spisu sami iščejo podatke, relevantne za odločanje o predlagani PPP, temveč je na predlagatelju (dolžnici) dolžnost, da jih strne v formalen opis, kot to določa 1. točka prvega odstavka 145. člena ZFPPIPP in s tem zagotovi popolnost predloga, iz katerega naj bi izhajala tudi njegova utemeljenost.

14. Ker so se vse uveljavljane pritožbene navedbe dolžnice izkazale za neutemeljene, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP ter prvim odstavkom 121. členom ZFPPIPP), je pritožbo dolžnice kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP vse v zvezi s prvim odstavkom 121. členom ZFPPIPP).

-------------------------------------

¹ Glede na vsebino dokumenta in datuma kdaj je dolžnica dopolnila svoj predlog za začetek postopka PPP, je verjetno pravilen datum podpisa dokumenta 30. 1. 2020.
² Dr. N. Plavšak, Komentar zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), Tax-Fin-Lex, Ljubljana 2017, str. 352.

Datum zadnje spremembe:

31.07.2020

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 269/2021
• VSL sklep Cst 191/2013
• VSL sklep I Cp 2025/2013