<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep Cst 195/2020

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2020:CST.195.2020
Evidenčna številka:VSL00034930
Datum odločbe:10.06.2020
Senat, sodnik posameznik:Lidija Leskošek (preds.), mag. Valerija Jelen Kosi (poroč.), Milojka Fatur Jesenko
Področje:STEČAJNO PRAVO
Institut:razrešitev upravitelja - razlogi za razrešitev stečajnega upravitelja - položaj in pristojnosti upravitelja - stečajna masa - dolžnikovo premoženje, ki gre v stečajno maso

Jedro

Glede na navedeno pravno podlago (224. člen ZFPPIPP) je jasno, da mora upravitelj doseči, da se v stečajno maso vključi vse dolžnikovo premoženje.

Izrek

Pritožba upnika se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (PD267) zahtevo upnika odvetnika A. A. (PD 263) za razrešitev upravitelja zavrnilo.

2. Zoper takšen sklep se je pritožil upnik odvetnik A. A. (PD 269) in navedel, da sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov po 331. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi (pravilno spremeni) in stečajnega upravitelja razreši.

3. Na pritožbo je odgovoril upravitelj B. B. (PD 274) in predlagal, da pritožbo sodišče druge stopnje zavrne kot neutemeljeno in potrdi sklep sodišča prve stopnje ter da gre pri upniku za zlorabo procesnih pravic, ki jo je treba sankcionirati.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da niso podani očitki upnika zoper upraviteljevo ravnanje, torej, da ne držijo navedbe, ki bi v skladu s 118. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) utemeljevale okoliščine, da upravitelj krši svoje obveznosti v stečajnem postopku, v katerem je bil imenovan, da so interesi vseh upnikov v stečajnem postopku prizadeti zaradi upraviteljevih kršitev obveznosti pri ugotavljanju premoženja stečajnega dolžnika oziroma očitnega prikrivanja tega premoženja s strani upravitelja in zavlačevanja postopka.

6. V pritožbi upnik ponavlja trditve iz zahteve za razrešitev in sicer, da je C. C. zakonska partnerica stečajnega dolžnika in ji upravitelj pravic, ki ji gredo kot ločitveni upnici, ne priznava.

7. Višje sodišče na to odgovarja, da upnik nima interesa za zahtevo v povezavi s priznavanjem ločitvenih pravic drugih upnikov (niti upoštevaje dejstvo, da je pooblaščenec upnice C. C. v drugih sodnih postopkih), saj v tem postopku zastopa svoje interese kot samostojni upnik.

8. Glede navedb, da bi moral upravitelj iskati premoženje, ki je povezano z gospodarsko družbo T. d. o. o., kar izhaja iz slovenskih medijev, pa je upravitelj obširno odgovoril, kar je v svojo obrazložitev povzelo tudi sodišče prve stopnje.

9. Navedbe pritožnika ostajajo na ravni pavšalnosti, saj navaja, da naj bi obstajalo konkretno premoženje stečajnega dolžnika v Republiki Sloveniji, ki pa ga stečajni dolžnik vodi preko družbe, katera se nahaja v državi, ki ni v EU. To skrito premoženje dolžnika naj bi letno ustvarilo 20 milijonov EUR prihodkov. Svoje pritožbene trditve o višini premoženja dokazuje s pisanji slovenskih medijev. Navaja še, da listina z dne 29. 7. 2008 glede Potrdila o službenih zadolžitvah Vlade emirata R. ni ponarejena in se nahaja pri notarju v Sloveniji. Pritožnik ne pojasni, kakšen cilj zasleduje z navedeno trditvijo, zato višje sodišče ne more odgovoriti nanjo. Bistvo pritožnikovih očitkov je, da bi moralo sodišče prve stopnje odgovoriti na vprašanje, ali je upravitelj dolžan sodišču posredovati podatke o premoženju stečajnega dolžnika, ki se nahaja v Sloveniji, formalno lastništvo pa dolžnik vodi preko družbe, ki je izven EU.

10. Določba 389. člena ZFPPIPP določa, da v stečajno maso v postopku osebnega stečaja poleg premoženja iz drugega odstavka 224. člena ZFPPIPP spadajo tudi: 1. plača in drugi prejemki, ki jih dolžnik pridobi med postopkom osebnega stečaja, razen prejemkov, ki so po tem zakonu izvzeti iz stečajne mase ali spadajo v stečajno maso v omejenem znesku, 2. premoženje, ki ga stečajni dolžnik pridobi na podlagi dedovanja ali na drugi podlagi med postopkom osebnega stečaja. Iz stečajne mase so v postopku osebnega stečaja izvzeti: 1. predmeti, ki so izvzeti iz izvršbe po 79. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju in 2. prejemki, ki so izvzeti iz iz izvršbe po 101. členu ZIZ. Za omejitev zneska prejemkov, ki spadajo v stečajno maso v postopku osebnega stečaja, se uporablja 102. člen ZIZ.

11. Določba 224. člena ZFPPIPP določa obseg stečajne mase, in sicer: stečajna masa je premoženje stečajnega dolžnika, ki se v stečajnem postopku unovči za kritje stroškov postopka in plačilo terjatev upnikov. V stečajno maso spadajo: premoženje stečajnega dolžnika ob začetku tega postopka, vse premoženje, doseženo z: unovčenjem stečajne mase, upravljanjem stečajne mase in izpodbijanjem pravnih dejanj stečajnega dolžnika, ter premoženje, doseženo z nadaljevanjem poslovanja, če stečajni dolžnik v skladu s tem zakonom nadaljuje poslovanje po začetku stečajnega postopka.

12. Glede na navedeno pravno podlago je jasno, da mora upravitelj doseči, da se v stečajno maso vključi vse dolžnikovo premoženje. Vendar v tem primeru ne gre za vprašanje, kot ga je postavil upnik, ali ima upravitelj diskrecijo, da nekega premoženja ne bo ali bo vključil v stečajno maso, pač pa za vprašanje, ali upravitelj to lahko izvede glede premoženja, ki naj bi bilo preko verižnega lastništva skrito v davčnih oazah, pa čeprav naj bi se dejansko nahajalo v Sloveniji. Upravitelj je namreč na vse očitke upnika podrobno odgovoril (PD 266). Prav tako je odgovorilo sodišče prve stopnje. Višje sodišče soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, saj so upraviteljeve zmožnosti iskanja premoženja, ki je v povezavi z državami tretjega sveta oziroma državami izven Evropske unije, omejene. Prav tako drži navedba upravitelja, da v trenutku odločanja o njegovi razrešitvi unovčeno premoženje dolžnika, ki je v stečajni masi (104.303,57 EUR), zadošča za pokritje vseh stroškov stečajnega postopka in vseh priznanih terjatev (43.471,56 EUR).

13. Na drugi strani pa drži tudi, da je zaradi dolžnikovega izpodbijanja prijavljenih terjatev, višina priznanih terjatev relativno nizka, kar pa se lahko spremeni, če bodo upniki v pravdah za njihovo ugotovitev uspešni. Prijavljenih je bilo namreč preko 16 milijonov EUR terjatev do dolžnika, v času odločanja sodišča prve stopnje pa priznanih le 43.471,56 EUR, o večini ostalih se razpravlja v pravdnih postopkih. Dolžnost upravitelja je, da poskrbi za stečajno maso (97. člen ZFPPIPP). Tako je utemeljena zahteva upnikov, da upravitelj stori vse, da se v stečajno maso umesti vso dolžnikovo premoženje. Vendar pa morajo zato pokazati interes tudi upniki sami in upravitelj se lahko obrne na upnike stečajnega postopka, ali so pripravljeni založiti (dodatne) stroške, ki bi upravitelju nastali s tem, da bi iskal premoženje stečajnega dolžnika v Sloveniji in v državah izven Evropske unije, saj bi v nasprotnem primeru (če bi mu seveda sodišče sploh podalo soglasje za takšne stroške), to povzročalo dodatne stroške stečajni masi. Upravitelj namreč ne vodi postopka v lastnem interesu, ampak v interesu upnikov, ki morajo biti za njegovo proaktivno ravnanje tudi zainteresirani. Upravitelj ne sme brez soglasja sodišča opraviti plačila ali izpolniti drugih obveznosti, ki pomenijo stroške stečajnega postopka (357. člen ZFPPIPP). Kot je navedel upravitelj, bi na podlagi listin in dokazil, ki jih je imel v trenutku odločanja sodišča prve stopnje, le z nesorazmernimi stroški lahko preiskoval, ali držijo trditve upnika o skritem premoženju dolžnika in rezultat te preiskave je vprašljiv. Kot je že navedlo sodišče prve stopnje, naj upnik v primeru, da ima kakšna dokazila o tem premoženju, le-te posreduje upravitelju. Kot izhaja iz sklepa sodišča prve stopnje, jih upnik ni posredoval, niti ni v pritožbi zatrjeval, da jih ima. V pritožbi se je skliceval zgolj na informacije iz medijev, kar pa za pravno možnost poseči po tem premoženju, ki naj bi po mnenju upnika obstajalo, ne zadostuje. Pritožbeno sodišče ponavlja, da obstaja pravna možnost, da v primeru, da obstaja verjetnost obstoja tega premoženja, upniki založijo stroške upravitelju, ki bi jih imel s tem, da to premoženje najde.

14. Na podlagi vsega navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo upnika zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), saj tudi ni našlo razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 97, 118, 224, 357, 389

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
30.07.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM4Nzc2