VSL Sklep I Cp 845/2020

Jedro

V skladu z drugim odstavkom 48. člena ZDZdr sodišče v sklepu določi poleg časa zadržanja v varovanem oddelku, ki ne sme biti daljše od enega leta, tudi socialnovarstveni zavod, ki naj osebo sprejme. Že gramatikalna razlaga navedene določbe ne podpira stališča predlagateljice, da bi se moral izrek sklepa glasiti (tudi) na katerikoli drugi SVZ z varovanim oddelkom v Sloveniji.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se nasprotna udeleženka sprejeme v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda A., ki jo je dolžan sprejeti, in se tam zadrži najdalj do dne 19. 5. 2021 (1. točka izreka) in da bo o stroških postopka odločeno s posebnim pisnim sklepom (2. točka izreka).

2. Zoper 1. točko izreka se je pravočasno pritožila predlagateljica iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da sodišče pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da izrek poleg določenega socialnovarstvenega zavoda (v nadaljevanju SVZ) glasi tudi na katerikoli drug SVZ z varovanim oddelkom v Sloveniji tako, da se njen sprejem obravnava prednostno, pred vsemi drugimi in ne glede na čakalno vrsto. Podredno predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v novo odločanje sodišču prve stopnje. Navaja, da je med postopkom sodelovala s sodiščem in aktivno iskala primerno nastanitev na nasprotno udeleženko. Sodišču je večkrat predlagala, naj izrek sklepa oblikuje tako, da se nasprotna udeleženka namesti v katerikoli SVZ v Sloveniji tako, da se njen sprejem obravnava prednostno, pred vsemi drugimi in ne glede na čakalno vrsto. Sodišče predloga ni obravnavalo in upoštevalo. Nasprotna udeleženka in predlagateljica namreč nimata sredstev za plačevanje konkretnega SVZ in stroškov namestitve v A. ne bo zmogla plačevati. Strošek znaša okvirno 1.700,00 EUR mesečno. Tudi če po namestitvi v A. najde ustrezno in cenejšo namestitev v drugem SVZ, nima izvršilnega naslova za premestitev, ker izrek neutemeljeno glasi le na konkretni SVZ. Predlagateljica bi bila prisiljena na sodišče vložiti nov predlog za namestitev oziroma predlog za premestitev že sedaj, kar pomeni zanjo dodatne stroške postopka in dodatno delo sodišča. Zakon omogoča takšno razlago in uporabo. Sodišče mora paziti, da s svojo odločitvijo ne povzroči stiske in pomanjkanja drugim osebam, predvsem ne nasprotni udeleženki, ki jo je dolžno varovati. Sodišče ni upoštevalo dejstva, da nasprotna udeleženka ni sposobna skrbeti zase in torej tudi ne plačevati stroškov nastanitve v A. Celotno breme tako pade na predlagateljico, ki nima sredstev za plačevanje tako visokih stroškov, niti jih ni dolžna, saj je razlog vložitve predloga, namen in interes postopka izključno korist nasprotne udeleženke. Ne gre za osebni interes predlagateljice. Sodišče zaključuje, da ni dolžno preverjati cen SVZ, kar morda drži, dolžno pa je upoštevati plačilno sposobnost nasprotne udeleženke. V konkretnem primeru tako ni primeren katerikoli SVZ, je pa katerikoli z varovanim oddelkom, pri čemer dopušča tudi možnost, da se nasprotni udeleženki ne povzroča materialne škode. S tem, ko doma ni sposobna plačati, se ji bo v posledici odvzela nepremičnina. Sodišče z neustrezno oblikovanim izrekom v izvršilnem naslovu povzroča škodo, česar pa ne sme.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožba je bila vročena pooblaščencu nasprotne udeleženke in nasprotni udeleženki, ki nanjo nista odgovorila.

5. Po določbi 75. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) je oseba lahko sprejeta v varovani oddelek SVZ brez privolitve, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr, in sicer: (1) če je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno; (2) če oseba potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način; (3) če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; (4) če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katerih ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovanja svojega ravnanja; (5) če navedenih vzrokov in ogrožanja iz tretje in četrte alineje ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven socialnovarstvenega zavoda, v nadzorovani obravnavi) in (6) če oseba izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialnovarstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva.

6. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenskega mnenja ugotovilo, da nasprotna udeleženka zaradi hude duševne motnje nujno potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju na drug način, kot z bivanjem v varovanem oddelku SVZ, ni mogoče zagotoviti. Izmed redkih SVZ, ki nimajo varovanih oddelkov namenjenih le osebam z vodilno diagnozo demenca, je sodišče (le) od A., prejelo odgovor, da razpolagajo z dvema prostima mestoma na varovanem oddelku in da je glede na preklic epidemije bolezni COVID 19 v Republiki Sloveniji možen takojšen sprejem nasprotne udeleženke v njihovo varovano enoto. V nobenem od ostalih primernih SVZ (domov starejših občanov) sprejem nasprotne udeleženke ni bil možen.

7. Neutemeljena je pritožbena navedba, da bi se moral izrek izpodbijanega sklepa glasiti tako, da se nasprotna udeleženka namesti v katerikoli SVZ v Sloveniji, tako, da se njen sprejem obravnava prednostno, pred vsemi drugimi in ne glede na čakalno vrsto. V skladu z drugim odstavkom 48. člena ZDZdr v sklepu sodišče določi poleg časa zadržanja v varovanem oddelku, ki ne sme biti daljše od enega leta, tudi socialnovarstveni zavod, ki naj osebo sprejme. Že gramatikalna razlaga navedene določbe ne podpira stališča predlagateljice, da bi se moral izrek sklepa glasiti (tudi) na katerikoli drugi SVZ z varovanim oddelkom v Sloveniji.¹ Presoja o tem, kateri SVZ je dolžan sprejeti nasprotno udeleženko, je v domeni sodišča, ne pa predlagateljice, ki si zmotno predstavlja, da bi sklep s predlaganim izrekom predstavljal izvršilni naslov, ki bi ga „uporabila“, ko bi našla ustreznejšo (cenejšo) namestitev. Postopek premestitve je določen v 26. - 29. členu Pravilnika o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva (Uradni list RS, št. 38/04, 23/06, 42/07 in 4/14).

8. Za predmetni postopek so nerelevantne tudi vse pritožbene navedbe, ki se nanašajo na (ne)zmožnost plačevanja domske oskrbe. Zmotno je stališče pritožbe, da bi moralo sodišče paziti, da s svojo odločitvijo ne povzroča stiske in pomanjkanja nasprotni udeleženki in predlagateljici oziroma upoštevati plačilno sposobnost nasprotne udeleženke. Zavod mora v oskrbo sprejeti tudi osebe, ki nimajo zagotovljenega financiranja, plačilo oziroma njegova oprostitev pa se ureja preko centra za socialno delo.² Merila za oprostitev ali delno oprostitev so predpisana v Uredbi o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialnovarstvenih zavodov (Uradni list RS, št. 110/04, 124/04, 114/06 - ZUTPG, 62/10 - ZUJPS, 99/13 - ZUJPS-c in 42/15, v nadaljevanju Uredba). Pravico do oprostitve lahko uveljavljajo upravičenci in zavezanci³, če po njenih merilih ne morejo plačati celotne vrednosti storitve oziroma oskrbe. Če ne upravičenec ne zavezanec zaradi slabe plačilne sposobnosti ne moreta plačati (celotne) storitve, ali pa če zavezanca ni, razliko do vrednosti storitve plača Republika Slovenija ali občina (tretji odstavek 6. člena Uredbe). Po povedanem je torej neutemeljen pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje s sprejeto odločitvijo nasprotni udeleženki povzroča stisko in pomanjkanje ter da bo nastajal dolg zaradi nezmožnosti plačila.

9. Zaradi navedenih razlogov in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).

-------------------------------
¹ Nedoločenim SVZ tudi ni mogoče zagotoviti pravice do pritožbe. Zoper sklep sodišča o sprejemu osebe v varovani oddelek, je dopustna pritožba (49. člen ZDZdr), pravico vložiti pritožbo pa ima tudi socialno varstveni zavod, v katerega naj bi bila oseba sprejeta (drugi odstavek 50. člena ZDZdr). Glej tudi sklep Vrhovnega sodišča II Ips 193/2018 z dne 24. 9. 2018.
² Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 46/2018 z dne 28. 2. 2017.
³ Storitev institucionalnega varstva so dolžni plačati upravičenci in drugi zavezanci (prvi odstavek 100. člena Zakona o socialnem varstvu).

Datum zadnje spremembe:

30.07.2020

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Cp 1568/2021
• VSL Sklep II Cp 254/2022
• VSL Sklep I Cp 570/2018